Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tik pred napovedanim vrhom med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki bo ta teden, prejel zagotovila o podpori iz evropskih prestolnic in zveze Nato. V Kijevu se namreč bojijo, da bi lahko Trump in Putin skušala določiti pogoje za končanje triinpolletne vojne, ne da bi pri tem upoštevala stališče Ukrajine.
Trump, ki je v zadnjih tednih grozil z novimi sankcijami proti Rusiji zaradi nadaljevanja vojne, je v petek sporočil, da se bo 15. avgusta na Aljaski srečal s Putinom. Uradnik Bele hiše je povedal, da je ameriški predsednik odprt tudi za srečanje z Zelenskim, a so priprave na dvostranski pogovor s Kremljem že v teku.
V nedeljskem ruskem obstreljevanju Zaporiške regije je bilo ranjenih najmanj 12 ljudi, so sporočili z ukrajinskega zunanjega ministrstva. Zelenski je po napadu dejal: „Zato so potrebne sankcije, potreben je pritisk.“
Prejšnji teden je Putin zavrnil možnost srečanja z Zelenskim in ocenil, da so pogoji za pogajanja „žal še daleč od izpolnjenih“. Trump pa je ob napovedi srečanja z ruskim voditeljem dejal, da bi morebitni dogovor lahko vključeval „nekaj zamenjave ozemelj v korist obeh strani“. Izjava je v Kijevu okrepila strahove, da bi se Ukrajina znašla pod pritiskom, naj se odpove delu svojega ozemlja, poroča Reuters.
Zelenski je ob tem poudaril, da bodo „vse odločitve, sprejete brez Ukrajine, mrtvorojene“. Voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Finske in Evropske komisije so v soboto sporočili, da mora vsaka diplomatska rešitev zaščititi varnostne interese Ukrajine in Evrope.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je dejala, da imajo ZDA možnost prisiliti Rusijo k resnim pogajanjem, pri čemer mora vsak dogovor vključevati Ukrajino in EU. Zunanji ministri EU bodo o nadaljnjih korakih razpravljali v ponedeljek.
Nato opozarja na nevarnosti izključevanja Ukrajine
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je za ameriško televizijsko mrežo ABC News dejal, da bo petkov vrh „preizkusil Putina, kako resno misli pri koncu te grozne vojne“. Dodal je, da mora Ukrajina sama odločati o svoji prihodnosti in da dogovor ne more vključevati pravnega priznanja ruskega nadzora nad njenim ozemljem. Primerjal je z obdobjem po drugi svetovni vojni, ko ZDA niso pravno priznale sovjetske priključitve baltskih držav, čeprav so de facto priznale sovjetski nadzor.
Rusija trenutno obvladuje skoraj petino Ukrajine, vključno s Krimom, ki ga je priključila leta 2014, ter z delom regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporižje. V treh drugih regijah nadzoruje manjše dele ozemlja, Kijev pa trdi, da ima pod nadzorom del ruske Kurske regije.
Ostre izjave iz Moskve in bojazen v Kijevu
Po poročanju Reutersa je evropski uradnik potrdil, da je EU pripravila protipredlog Trumpovim idejam, vendar podrobnosti ni razkril. V Moskvi so Evropo obtožili, da poskuša blokirati ameriška prizadevanja za končanje vojne. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je evropske voditelje na družbenih omrežjih označil za „imbecile“, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je odnos med Ukrajino in EU primerjala z „nekrofilijo“.
Ruski vojni bloger Roman Alehin je ocenil, da bi morebiten dogovor med Putinom in Trumpom Evropo postavil pred „dokončano dejstvo“. Prokremeljski analitik Sergej Markov je dejal, da bi lahko zamenjava ozemelj pomenila predajo 1500 kvadratnih kilometrov Ukrajini in pridobitev 7000 kvadratnih kilometrov za Rusijo, pri čemer ni predložil dokazov za svoje trditve.
V Kijevu se bojijo, da bi Trump, ki si prizadeva za hitro sklenitev miru in morebitne gospodarske sporazume z Moskvo, lahko pristal na rešitev, ki bi bila za Ukrajino neugodna. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je za televizijo Fox News dejal, da dogovor verjetno ne bo zadovoljil nobene strani: „Tako Rusi kot Ukrajinci bodo verjetno na koncu dneva z njim nezadovoljni.“
Foto: Pexels
