Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob koncu tedna poudaril, da se država po več kot desetletju konfliktov sooča z novim, izjemno zahtevnim pritiskom. Kot je dejal, je Kijev zdaj pred izbiro med tem, kar je označil kot „izgubo dostojanstva“, ali tveganjem, da oslabi svoj odnos z najpomembnejšo zaveznico.
Po njegovih besedah je trenutek „eden najtežjih v naši zgodovini“, pri čemer Ukrajina ne sme dopustiti, da bi se končanje spopadov prelevilo v „konec Ukrajine“. Kijev sicer največjo skrb povezuje s predlogom, ki sta ga v Ženevi oblikovali ZDA in Rusija.
V osnutku, ki obsega 28 točk, ukrajinska stran vidi predvsem zahteve po ukrajinskih koncesijah, medtem ko je rusko popuščanje skoraj neopazno. Zelenski je izpostavil, da se bo zavzemal vsaj za zaščito dveh temeljnih načel – „dostojanstva in svobode Ukrajincev“, navaja Euronews.
Kot je dejal, se država sooča z dilemo: sprejeti paket, ki bi po njegovi oceni lahko pomenil omejitev suverenosti, ali pa tvegati izgubo podpore ključnih partnerjev v Zahodnem svetu. Dodal je tudi, da je pritisk na Kijev „eden najhujših doslej“.
Teritorialna vprašanja v središču spora
Osnutek, ki naj bi ga po poročilih odobril ameriški predsednik Donald Trump, predvideva, da bi Rusija obdržala dejanski nadzor nad Krimom, Luganskom in Doneckom. V dokumentu je zapisano pričakovanje, da bi mednarodna skupnost sprejela ruske zahteve glede priznanja celotne Doneške regije.
Ruska stran zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo iz dela Doneške oblasti, območje pa bi bilo razglašeno za demilitarizirano varovalno cono. Ruske enote vanjo ne bi vstopale, dovoljena pa bi bila zgolj navzočnost mednarodnih nadzornih mehanizmov.
Kremelj naj bi bil v zameno pripravljen pristati na prekinitev ognja na območjih Hersona in Zaporižja. V teh regijah je bila frontna črta v zadnjih mesecih skoraj nespremenjena, čeprav je Rusija nedavno okrepila napade v vzhodnem delu Zaporižja.
Ukrajina je medtem skupaj z EU in ob predhodni podpori ZDA predlagala zamrznitev spopadov na trenutni kontaktni črti in šele nato začetek pogajanj.
Omejitve ukrajinske vojske in vprašanje Nata
Med zahtevami Rusije so tudi zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil na 600.000 pripadnikov ter omejitve pri nameščanju letal in druge opreme, ki bi jih Ukrajini zagotavljale evropske države.
Osnutek vsebuje še določila, s katerimi bi Ukrajina v ustavo zapisala, da se ne bo pridružila Natu, hkrati pa bi moralo zavezništvo v svoje dokumente vključiti zavezo, da Ukrajina ne bo sprejeta niti v prihodnje. Moskva pri tem pričakuje, da se Nato „ne bo širil naprej“ in ne bo nameščal vojakov na ukrajinsko ozemlje.
V dokumentu so omenjeni tudi splošni „pričakovani“ ukrepi, da Rusija ne bo napadla sosednjih držav. Ti zapisi niso natančno opredeljeni, a se nanašajo tudi na varnostno razmerje v Evropi in širšem območju nekdanje Sovjetske zveze.
Gospodarska vprašanja in vrnitev na svetovni oder
V razkritih točkah je jasno opredeljena ambicija Rusije, da si želi postopnega vračanja v svetovno gospodarstvo. Pogovori o odpravi sankcij naj bi potekali „postopoma in za vsak primer posebej“.
Euronews med drugim poroča, da je pritisk Moskve po ponovni vzpostavitvi dialoga z ZDA povezan tudi z zaostrenimi sankcijami Washingtona proti energetskim podjetjem Lukoil in Rosneft, ki so bile uvedene jeseni.
Rusija si hkrati želi dolgoročnega gospodarskega sodelovanja z ZDA na področjih energije, surovin, infrastrukture, podatkovnih centrov in projektov na Arktiki. V načrt je vključena tudi ruska želja po vrnitvi v skupino G8.
Osnutek predvideva tudi popolno amnestijo za vse strani, vpletene v konflikt. To bi pomenilo, da ruske enote ne bi odgovarjale za dejanja, ki so jih zagrešile na območjih Ukrajine od leta 2014.
Moskva ob tem zahteva še „celovit sporazum o nenapadanju“ z Ukrajino in Evropo. Takšna ureditev bi zajemala tudi razreševanje dolgotrajnih varnostnih vprašanj, med njimi razmere v moldavskem Pridnestrju, kjer proruskih separatisti nadzorujejo območje že od začetka 90. let.
[Foto: UA Predsednik Flickr]
