Volodimir Zelenski je konec tedna dejal, da osebno nasprotuje obnovi pretoka, vendar namiguje, da bi lahko bil Kijev v to prisiljen zaradi političnega in finančnega pritiska. Ukrajinski predsednik je v pogovoru z novinarji poudaril, da bi ponovni zagon naftovoda postavil pod vprašaj evropsko politiko sankcij proti Moskvi. Po njegovih besedah se od Ukrajine pričakuje, da omogoči nadaljevanje dobave ruske nafte predvsem zaradi zahtev Madžarske in Slovaške, ki sta med državami EU najbolj odvisni od tega koridorja.
„Prisiljen sem ponovno zagnati Družbo,“ je dejal Zelenski in dodal: „Kako se to razlikuje od odprave sankcij proti Rusom?“
Ukrajinski predsednik je opozoril tudi na širšo politično dilemo. „Zakaj lahko po eni strani Združenim državam govorimo, da smo proti odpravi sankcij, po drugi strani pa Ukrajino silimo k ponovni dobavi nafte prek Družbe po politični ceni, ki financira protievropsko politiko?“ je dejal.
Po njegovih besedah bi lahko Kijev na koncu pristal na obnovitev pretoka nafte, če bi bila s tem povezana ključna finančna pomoč. Govoril je o posojilu v višini 90 milijard evrov, ki je bilo po njegovih navedbah dogovorjeno že decembra in naj ne bi bilo neposredno povezano z naftovodom.
„Če bodo postavili pogoje, da Ukrajina ne bo prejela orožja, potem se bojim, da sem pri tem vprašanju nemočen,“ je dejal Zelenski. „Prijateljem v Evropi sem povedal, da se to imenuje izsiljevanje.“
Madžarska in Slovaška govorita o sabotaži
Spor med državami se je okrepil po incidentu konec januarja, ko je bil poškodovan odsek naftovoda iz sovjetskih časov. Ukrajina trdi, da je škodo povzročil ruski napad, zaradi katerega je pretok nafte ustavljen.
Madžarska pa te razlage zavrača in trdi, da za prekinitev dobave ni tehničnih razlogov. Budimpešta skupaj s Slovaško zahteva neodvisen pregled poškodovanega območja. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ob prihodu na srečanje v Bruslju novinarjem dejal, da „ni nobenega tehničnega ali fizičnega razloga“ za ustavitev pretoka nafte, temveč gre po njegovem mnenju za politično odločitev.
Budimpešta je skupaj s Bratislavo predlagala, da bi strokovnjaki na terenu pregledali stanje naftovoda. Po njihovih navedbah so bile vse pobude za takšen pregled doslej zavrnjene.
EU podpira pregled, sankcije ostajajo
Evropska unija poskuša spor med državami omiliti. Bruselj je pripravljen podpreti zahtevo Madžarske po zunanjem pregledu poškodovanega odseka, vendar še ni jasno, kdo bi takšno preiskavo izvedel in ali bo Ukrajina s tem soglašala.
Kot navaja Euronews, diplomati EU poudarjajo, da je cilj predvsem umiriti retoriko med stranema in pridobiti jasnejšo sliko o dejanskem stanju infrastrukture.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je ob robu srečanja ministrov v Bruslju dejal, da je v stiku z ukrajinskimi oblastmi in da se te po njegovih besedah trudijo popraviti poškodovani naftovod. Ob tem je poudaril, da Evropska unija kljub napetostim in energetski negotovosti ne namerava spreminjati svoje politike sankcij proti Rusiji.
„Odločeni smo, da bomo vztrajali na začrtani poti. Napaka bi bila, če bi ponovili, kar smo storili v preteklosti,“ je dejal Jørgensen.
EU sicer načrtuje, da bo do leta 2028 postopoma ustavila ves uvoz ruske energije. Spor glede naftovoda Družba pa v tem času postaja ena najbolj občutljivih točk v odnosih med Ukrajino in nekaterimi državami članicami Evropske unije.
