Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so daljnosežni napadi ukrajinskih sil na ruske rafinerije zmanjšali zmogljivost rafiniranja nafte v Rusiji za približno 20 odstotkov. Zelenski se pri tem sklicuje na podatke obveščevalnih služb zahodnih držav.
Zelenski je poudaril, da je bilo več kot 90 odstotkov napadov izvedenih z orožjem dolgega dosega, ki ga je razvila in proizvedla Ukrajina sama. Po njegovih besedah država potrebuje dodatno finančno pomoč tujih partneric, da bi lahko povečala proizvodnjo tovrstnih sistemov.
„Na tem moramo delati vsak dan,“ je dejal v ponedeljkovih izjavah, ki so bile po poročanju Euronews namenjene medijem, vendar pod embargom do torka.
Izvoz nafte je ključen vir prihodkov za financiranje ruske vojne proti Ukrajini. Evropska unija in Združene države so v zadnjih mesecih sprejele nove sankcije, namenjene zmanjšanju prihodkov Moskve od izvoza nafte in plina.
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden napovedal sankcije proti dvema največjima ruskima energetskima podjetjema, Rosneftu in Lukoilu. Sankcije naj bi začele veljati 21. novembra. Zelenski je ocenil, da bo Trump to potezo „verjetno uporabil kot orodje pritiska ali dialoga z Rusi“.
Lukoil prodaja mednarodna sredstva
Na ukrep se je odzval tudi Lukoil, ki je po navedbah Euronews sporočil, da prodaja svoja mednarodna sredstva kot odgovor na sankcije. Družba naj bi se že pogovarjala s potencialnimi kupci, pri čemer bodo transakcije izvedene v okviru prehodnega obdobja, ki dovoljuje poslovanje z Lukoilom do 21. novembra.
Podjetje ima deleže v naftnih in plinskih projektih v 11 državah, med drugim rafinerije v Bolgariji in Romuniji ter 45-odstotni delež v rafineriji na Nizozemskem, navaja Euronews. Po potrebi naj bi Lukoil zaprosil za podaljšanje obdobja, potrebnega za dokončanje prodaj.
Sankcije, ki poleg prepovedi poslovanja ameriškim podjetjem uvajajo tudi možnost sekundarnih sankcij za tuje banke, pomenijo dodatno tveganje za vsakogar, ki še posluje z omenjenima podjetjema. Banke, ki želijo ohraniti dostop do ameriškega finančnega sistema, bodo morale skrbno razmisliti o morebitnem sodelovanju.
Rosneft ima delež v rafineriji v Schwedtu v Nemčiji, vendar je nemška vlada prevzela nadzor nad tem deležem, zato obrat po poročanju Euronews prihodkov ne pošilja več matični družbi.
Kitajska in Indija ostajata največji kupki ruske nafte. Zelenski je povedal, da je Indija „dala jasne signale o zmanjšanju uvoza energentov iz Rusije“. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo prihajajoče srečanje Donalda Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Južni Koreji spodbudilo nadaljnje zmanjšanje nakupov ruske surove nafte.
Foto: Wikimedia/Urad predsednika Ukrajine
