Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu znova ostro opozoril na po njegovem mnenju nezadosten in neodločen odziv Evrope na varnostne grožnje ter na nadaljevanje ruske agresije proti Ukrajini. Spomnil je, da je pred enim letom na istem prizorišču evropske voditelje pozval, naj okrepijo lastne obrambne zmogljivosti, a da se po njegovih besedah v tem času ni bistveno spremenilo nič.
V govoru je dejal, da se Evropa vse bolj kaže kot politično razdrobljena in da pri soočanju z varnostnimi izzivi deluje brez jasne skupne strategije. „Videti je kot geografija in zgodovina, ne pa kot politična sila,“ je dejal in dodal, da celina po njegovem ostaja „kalejdoskop srednjih in manjših držav“, ki se težko poenotijo pri ključnih vprašanjih varnosti in zunanje politike.
Del govora je Zelenski namenil tudi razpravam o varnosti v Arktiki in odzivu evropskih držav na razmere okoli Grenlandije. Podvomil je o smiselnosti simboličnih vojaških potez in vprašal, kakšno sporočilo takšni ukrepi pošiljajo tako zaveznikom kot nasprotnikom. „Če pošljete 14 ali 40 vojakov, čemu to služi? Kakšno sporočilo pošiljate Rusiji, Kitajski in predvsem Danski, vaši zaveznici?“ je vprašal in dodal, da „štirideset vojakov ne bo zaščitilo ničesar“.
Ob tem je opozoril, da se po njegovem mnenju številni voditelji preveč zanašajo na to, da bo pobudo prevzela ameriška administracija. „Zdi se, kot da vsi čakajo, da se Amerika ohladi. Kaj pa, če se ne bo?“ je dejal in dodal, da Evropa po njegovem ne bi smela čakati na signale iz Washingtona, temveč razviti lastno sposobnost hitrega in odločnega ukrepanja.
Zelenski je obenem ponudil ukrajinske izkušnje s pomorskimi operacijami kot primer učinkovitih asimetričnih odzivov na večje sile. Spomnil je na napade na ruska plovila v Črnem morju in dejal, da ima Ukrajina znanje, ki bi ga bilo mogoče uporabiti tudi v drugih strateških regijah. „To težavo z ladjami znamo reševati. Tako kot blizu Krima, bi jo znali reševati tudi drugje,“ je dejal.
Opozorila glede orožja, sankcij in mirovnih jamstev
Ukrajinski predsednik je bil kritičen tudi do zadržanosti Zahoda pri dobavi naprednejših orožnih sistemov in do po njegovem prepočasnega zaostrovanja sankcij proti Rusiji. Dejal je, da se zahodni partnerji pogosto izogibajo odločnejšim ukrepom, ker se bojijo stopnjevanja napetosti. „Danes rakete letijo na Ukrajino, jutri lahko letijo kam drugam,“ je dejal in vprašal, ali ne bi bilo učinkoviteje omejiti dostopa do komponent za proizvodnjo raket ali neposredno ciljati proizvodne zmogljivosti.
Opozoril je tudi na vlogo energetskih prihodkov pri financiranju ruske vojne. Po njegovih besedah bi bolj dosledno omejevanje izvoza nafte in ladij, povezanih s tako imenovano senčno floto, lahko bistveno zmanjšalo ruske vojaške zmožnosti. „Če ni denarja, ni vojne,“ je dejal in dodal, da bi bilo treba po njegovem mnenju storiti več za dejansko uveljavitev že sprejetih ukrepov.
Glede mirovnih pogajanj je Zelenski dejal, da so dokumenti o povojnih varnostnih jamstvih skoraj pripravljeni, vendar da brez vključenosti Združenih držav ne morejo delovati. „Nobena varnostna zagotovila ne delujejo brez ZDA. Potreben je varnostni mehanizem predsednika Trumpa,“ je dejal in poudaril, da si Ukrajina želi trdnih in dolgoročnih jamstev, ne zgolj političnih izjav.
Zelenski je v Davos prispel v času, ko se je Ukrajina soočala z novimi obsežnimi izpadi električne energije zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. Več tisoč stavb v Kijevu je ostalo brez ogrevanja v razmerah zimskih temperatur, ki so se spustile pod –20 °C. Pred odhodom v Švico je ukrajinski predsednik ostal v prestolnici, da bi spremljal odpravljanje posledic napadov, nato pa se je udeležil srečanj z ameriškimi predstavniki, namenjenih razpravam o varnostnih jamstvih in gospodarskem okrevanju po vojni.
Na forumu je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da si želi končanja vojne in da gre po njegovih besedah za „grozen konflikt“, vendar do zdaj ameriška prizadevanja za preboj v pogajanjih niso prinesla oprijemljivih rezultatov. Medtem so razprave o Ukrajini na forumu deloma zasenčile tudi druge teme, vključno z napetostmi glede Grenlandije, ob čemer je generalni sekretar Nata Mark Rutte opozoril, da bi se zavezništvo moralo osredotočiti predvsem na podporo Ukrajini. „Glavno vprašanje ni Grenlandija, glavno vprašanje je Ukrajina,“ je dejal in dodal, da bi pretirana razpršenost tem lahko pomenila zamujeno priložnost za odločnejše ukrepanje.
