Ukrajinski predsednik je v petek posegel po kadrovski rešitvi, ki v aktualnih razmerah izstopa tako po simboliki kot po vsebini. Za novega vodjo predsedniškega urada je imenoval Kirila Budanova, dolgoletnega direktorja vojaške obveščevalne službe, kar pomeni neposredno povezavo najvišjega političnega odločanja z varnostno-obveščevalnim aparatom države.
V predsedniškem uradu so imenovanje utemeljili s potrebo po jasnejšem in učinkovitejšem usklajevanju varnostnih, obrambnih in diplomatskih vprašanj. Volodimir Zelenski je ob objavi poudaril, da mora biti v razmerah dolgotrajne vojne prednostna naloga države krepitev obrambnih zmogljivosti, stabilno delovanje varnostnega sistema ter hkratno iskanje diplomatske poti za končanje spopadov.
„Trenutno se mora Ukrajina bolj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter na diplomatsko pot pogajanj. Urad predsednika bo usmerjen predvsem v izpolnjevanje teh ključnih nalog države,“ je zapisal v objavi na omrežju X.
Imenovanje prihaja v času okrepljenih mednarodnih prizadevanj, zlasti iz Združenih držav Amerike, za iskanje politične rešitve skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo.
Odstop prejšnjega vodje kabineta
Menjava na vrhu predsedniškega urada sledi odstopu dosedanjega vodje kabineta Andrija Jermaka. Ta se je umaknil s položaja po tem, ko so protikorupcijski organi izvedli hišne preiskave v nepremičninah, povezanih z njim, v okviru preiskave domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Uradne obtožnice proti Jermaku v času odstopa niso bile javno potrjene, a je dogajanje dodatno obremenilo delovanje predsedniške administracije.
Profil novega vodje predsedniškega urada
Devetintridesetletni Budanov velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega varnostnega aparata v času vojne. V javnosti si je pridobil sloves resnega in zadržanega operativca, ukrajinski mediji pa ga pogosto opisujejo kot „moškega brez nasmeha“. Od leta 2020 vodi vojaško obveščevalno službo HUR, ki je v času vojne pridobila osrednjo vlogo pri obrambi države.
Po izobrazbi je vojaški častnik, šolan na vojaški akademiji v Odesi. Po začetku prve ruske agresije leta 2014 je bil napoten v vzhodno Ukrajino, kjer je sodeloval pri posebnih operacijah in obveščevalnih nalogah. O podrobnostih svojega dela javno govori redko, je pa potrdil, da je bil med službovanjem večkrat ranjen, tudi v bližini srca, ter da ima zaradi strelne poškodbe trajne posledice na desni roki.
Po navedbah obveščevalne službe je bil tarča več kot 10 poskusov atentata. Leta 2019 je v Kijevu eksplodiralo njegovo vozilo, napad pa so takrat pripisali ruskim varnostnim strukturam.
Vloga HUR v vojni z Rusijo
Pod Budanovim vodstvom je vojaška obveščevalna služba bistveno razširila obseg delovanja. Ukrajinski uradniki HUR pripisujejo pomembno vlogo pri koordinaciji obveščevalnih aktivnosti, sabotažnih akcij in posebnih operacij, usmerjenih proti ruskim vojaškim zmogljivostim, logističnim potem in poveljniškim strukturam, tudi globoko za frontnimi črtami.
Budanov se je v zadnjih letih pogosto pojavljal v intervjujih, kjer je opozarjal na dolgoročne strateške cilje Moskve in vojno opisoval kot eksistencialni boj za obstoj ukrajinske državnosti. Takšen nastop je združeval vojaško signaliziranje in psihološki pritisk na rusko stran.
Neobičajna, a premišljena poteza
Imenovanje aktivnega vodje obveščevalne službe na čelo predsedniškega urada predstavlja nenavaden institucionalni korak, saj v središče političnega in diplomatskega odločanja postavlja osebo z izrazito varnostno-operativnim ozadjem. V predsedniški palači potezo razlagajo kot odgovor na izredne razmere.
Zelenski je ob tem poudaril, da ima Budanov „specializirane izkušnje na področju varnosti in obrambe ter dovolj operativne teže za doseganje konkretnih rezultatov“.
Sam Budanov je ob imenovanju v sporočilu na Telegramu zapisal, da novo funkcijo razume kot „čast in odgovornost v zgodovinskem trenutku za Ukrajino“, pri čemer bo njegova prednostna naloga osredotočanje na strateško varnost države in stabilno delovanje ključnih institucij.
