Verjeli ali ne, črpanje podtalnice ima lahko precej večje posledice, kot smo si sprva predstavljali. Nova raziskava, objavljena v ugledni znanstveni reviji Geophysical Research Letters, razkriva, da se je zaradi črpanja podzemne vode Zemlja v manj kot dveh desetletjih nagnila za približno 80 centimetrov. In čeprav se sliši kot drobna številka, ima to velik vpliv na delovanje našega planeta.
Kot poudarjajo raziskovalci, podtalnica ni kar tako. Ko jo črpamo iz naravnih virov in nato sčasoma konča v oceanih, to povzroči premike v porazdelitvi mase Zemlje. Geofizik Ki-Weon Seo s Seulske nacionalne univerze pojasnjuje: „Naša analiza kaže, da ima ravno prerazporeditev podtalnice največji vpliv na premik rotacijskega pola, ko govorimo o podnebno povezanih dejavnikih.“
Zemlja se namreč ne vrti povsem mirno – njena os se premika, in to gibanje je v veliki meri odvisno od razporeditve mase po planetu. „Kot bi dodali drobno utež vrtavki,“ pravijo avtorji študije. Ko se voda pomika z ene celine v oceane, to Zemljo dejansko nekoliko spremeni v načinu njenega vrtenja.
2150 gigaton vode, ki so pustile sledi
Študija je zajela obdobje od leta 1993 do 2010 in pokazala, da je bilo v tem času iz črpališč po svetu odvzetih kar 2150 gigaton podtalnice. Velik del te vode je bil uporabljen za kmetijstvo, namakanje in vsakodnevno človeško porabo – nato pa se je sčasoma stekel v oceane. Ta velikanska prerazporeditev je povzročila opazen premik Zemljinega rotacijskega pola.
Da bi preverili te ugotovitve, so raziskovalci ustvarili različne modele premikanja Zemljine osi. Edini scenarij, ki se je ujemal z dejanskimi meritvami, je bil tisti, ki je vključil ravno teh 2150 gigaton vode.
Lokalne spremembe z globalnimi posledicami
Pomembno pri tem je, da voda ni izginjala kjerkoli – ključni premiki so se zgodili v srednjih geografskih širinah, zlasti v zahodnem delu Severne Amerike in severozahodni Indiji. Prav tamkajšnja intenzivna raba vode je igrala ključno vlogo pri tem, kako se je Zemljina os začela nagibati.
Znanstveniki, kot je Surendra Adhikari iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon, opozarjajo, da je vrednost te raziskave prav v kvantifikaciji učinkov. „Zdaj natančno vemo, kako pomemben je vpliv črpanja podtalnice na premik polarja,“ je poudaril v odzivu na objavo.
Znanstveniki verjamejo, da bi lahko ti podatki pomagali pri razumevanju dolgoročnih podnebnih posledic. Seo dodaja: „Opazovanje sprememb v rotacijskem polu Zemlje nam ponuja dragocene informacije o tem, kako se shranjuje voda na celinah.“
Čeprav gre za pojav, ki se je začel šele v zadnjih desetletjih, bi zgodovinske raziskave gibanja vode lahko pomagale pri odkrivanju dolgoročnih trendov. In morda celo ponudile rešitve za upočasnjevanje dviga morske gladine – s pametnejšim upravljanjem naših vodnih virov.
Foto: Freepik
