Zemlja bo v prihodnjih tednih doživela rahlo, a znanstveno zanimivo spremembo – trije poletni dnevi bodo zaradi pospešene rotacije krajši za nekaj milisekund. Prva sprememba se je že začela, čeprav je za večino prebivalcev ostala popolnoma neopažena.
Po podatkih astronomskih opazovanj je bila, 9. julija, dolžina dneva krajša za približno 1,30 milisekunde. Dodatni spremembi rotacije bosta sledili še 22. julija (–1,38 ms) in 5. avgusta (–1,51 ms). V vseh primerih gre za milisekundne spremembe, kar je bistveno manj, kot zazna človeško telo, vendar pomembno za znanstvene instrumente in merjenje časa.
Zemlja za en obrat okoli svoje osi običajno porabi natančno 86.400 sekund, a naravni vplivi lahko to številko rahlo spreminjajo iz dneva v dan.
Zemlja ni povsem natančna ura. Na njeno rotacijo vplivajo številni dejavniki – od plimskih sil in položaja Lune do geoloških dogodkov, kot so potresi in vulkanski izbruhi. Na primer, potres z magnitudo 8,9, ki je leta 2011 prizadel Japonsko, je pospešil vrtenje Zemlje in skrajšal dan za 1,8 mikrosekunde.
Eden od ključnih vplivov na hitrost vrtenja prihaja iz Luninega položaja. Ko se Luna nahaja daleč severno ali južno od Zemljinega ekvatorja, lahko vpliva na dinamiko vrtenja planeta, poročajo strokovnjaki s portala TimeandDate.com.
Najkrajši dan doslej in prihodnost dnevov
Do zdaj najkrajši zabeleženi dan se je zgodil 5. julija 2024, ko je Zemlja svoj obrat končala 1,66 milisekunde hitreje od običajne dolžine dneva. Te meritve so možne zahvaljujoč izjemno natančnim atomskim uram, ki jih uporabljajo znanstveniki od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vse razlike v dolžini dneva se beležijo pod oznako LOD (Length of Day).
Čeprav danes velja, da ima dan 24 ur, to ni vedno držalo. V jurskem obdobju, pred približno 200 milijoni leti, je Zemlja potrebovala le okoli 23 ur za popoln obrat. Znanstveniki menijo, da se dolžina dneva v povprečju podaljša za približno 1,7 milisekunde na stoletje. V prihodnosti bi tako dan lahko trajal tudi do 25 ur.
V vsakdanjem pomenu najkrajši dan v letu na severni polobli ostaja zimski solsticij, ki se zgodi okoli 21. decembra, ko je dnevne svetlobe najmanj. A to poletje bodo trije dnevi tehnično najkrajši – čeprav le v milisekundah – zaradi subtilne, a merljive spremembe v hitrosti vrtenja Zemlje.
Foto: Pixabay/ TheDigitalArtist
