Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, več evropskih voditeljev in generalnega sekretarja Nata na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Dan je zaznamovalo več pomembnih dogodkov, med njimi tudi presenetljiv 40-minutni telefonski pogovor Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Pogovor je po navedbah poznavalcev odprl možnost za organizacijo neposrednega srečanja med Putinom in Zelenskim do konca avgusta. Temu bi nato sledilo še tristransko srečanje s Trumpom. Čeprav je Kremelj potrdil, da je do pogovora prišlo, ni potrdil, da se je Putin strinjal s srečanjem, temveč zgolj, da podpirajo nadaljevanje neposrednih pogajanj.
Evropski voditelji so v Washingtonu izpostavili pomen varnostnih jamstev za Ukrajino, podobnih tistim, ki jih določa 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da so bila pričakovanja „ne le izpolnjena, ampak presežena“, britanski premier Keir Starmer pa je ocenil, da bi dogovor lahko bil „zgodovinskega pomena“ in da je bilo doseženih več pomembnih sklepov.
Trump je nocoj po srečanjih v Beli hiši predstavil možne naslednje korake. Potrdil je, da se je z Vladimirjem Putinom pogovarjal o začetku dogovorov za srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom. Po njegovih besedah bi se to moralo zgoditi pred tristranskim srečanjem, na katerem bi sodelovali on, Putin in Zelenski. S tem se je oddaljil od lastne napovedi iz zgodnjega večera, ko je kot prvi korak napovedal prav tristransko srečanje. „Moji najvišji uradniki so že v usklajevanju tako z Moskvo kot s Kijevom,“ je dodal ameriški predsednik.
Kremelj zadržan
Moskva doslej še ni ničesar potrdila. Kremelj ni potrdil, da bi se Putin strinjal s srečanjem ali da se dogovarja za sestanek z Zelenskim. Po poročanju ruskih državnih medijev je Putinov svetovalec Jurij Ušakov dejal, da se je Putin na vrhu na Aljaski v petek toplo zahvalil ameriškemu predsedniku.
Ušakov je dodal, da sta Trump in Putin izrazila podporo nadaljevanju neposrednih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Po navedbah agencije RIA Novosti je pogovor trajal 40 minut, predsednika pa sta se dogovorila, da bosta ostala v stiku tudi glede drugih vprašanj.
Ameriški predsednik se je tako po telefonu pogovarjal z ruskim voditeljem prav med srečanjem v Beli hiši, kjer je sedel z Zelenskim in sedmimi evropskimi voditelji. Po navedbah dveh virov, seznanjenih s klicem, je Trump za krajši čas prekinil pogovore z evropskimi zavezniki, da bi se posvetil klicu s Putinom, poroča ameriški portal Axios.
Trilateralni vrh kot cilj
Trump je že pred klicem dejal, da Putin pričakuje pogovor po koncu srečanja. Izrazil je upanje, da bo hitro organiziral tristranski vrh, na katerem bi se sestali on, Putin in Zelenski, a se ruski predsednik s tem še ni strinjal. Kljub temu je Trump v pogovorih z Zelenskim in evropskimi voditelji pokazal optimizem glede možnosti takšnega srečanja in kmalušnjega napredka pri oblikovanju mirovnega sporazuma.
Po navedbah enega od virov se je Trump o ideji tristranskega vrha pogovarjal tudi z Zelenskim in evropskimi partnerji. „Dejal je, da se želi o tem pogovoriti s Putinom in da se to želi zgoditi kmalu, vendar ni omenil datuma ali lokacije,“ je dejal vir.
Zanimivo je, da je ameriški predsednik na podoben način že v preteklosti poklical Zelenskega kmalu po srečanju s Putinom. Tudi tokratni klic kaže na njegovo aktivno vlogo mediatorja pri iskanju poti do dogovora.
Macron o mirovnih silah, Starmer o varnostnih jamstvih
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja v Beli hiši izpostavil, da bi morale evropske države v prihodnje razmisliti o neposrednem sodelovanju v morebitnih mirovnih operacijah v Ukrajini. „Potrebovali bomo močno ukrajinsko vojsko in Ukrajini bomo morali pomagati s silami na terenu,“ je dejal Macron. Dodal je, da bi morali zavezniki razmisliti o oblikovanju mirovnih enot, ki bi lahko v prihodnosti delovale ob ukrajinskih silah.
Gre za idejo, ki jo je francoski predsednik v preteklosti že predstavil, a doslej ni privedla do konkretnih odločitev. Tokrat je bila izrečena v kontekstu razprav o dolgoročnih varnostnih jamstvih za Ukrajino. Macron je še poudaril, da bi bil ameriški predsednik Donald Trump po njegovem prepričanju „pripravljen“ uvesti dodatne gospodarske sankcije proti Moskvi, če bi se izkazalo, da Rusija ne sodeluje v mirovnih prizadevanjih.
Britanski premier Keir Starmer je srečanje ocenil kot prelomno. „Na srečanju smo dosegli občutek enotnosti in sprejeli dva ključna sklepa,“ je dejal. Prvi sklep se nanaša na sodelovanje tako imenovane „koalicije voljnih“, skupine 31 držav, ki so se zavezale k nadaljnjemu zagotavljanju pomoči Ukrajini, pri oblikovanju varnostnih jamstev skupaj z ZDA. Drugi sklep pa je odprl pot k organizaciji dvostranskega srečanja med Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, ki bi mu sledilo še tristransko srečanje z udeležbo Donalda Trumpa.
Starmer je izpostavil, da mora Ukrajina pri pogajanjih aktivno sodelovati in imeti mesto za mizo. Kot je dejal, gre za vprašanja, ki se neposredno tičejo ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti. „Ko gre za ozemlje, za izmenjavo zapornikov ali za vračanje otrok, mora biti Ukrajina neposredno vključena,“ je dejal britanski premier in dodal: „Danes smo dosegli resničen napredek.“
Nato: o pošiljanju vojakov ni bilo govora
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je po srečanju zatrdil, da v pogovorih ni bilo razprav o morebitnem pošiljanju zavezniških sil v Ukrajino. „To vprašanje sploh ni bilo na dnevnem redu,“ je dejal v izjavi za ameriško televizijo Fox News.
Pojasnil je, da bodo podrobnosti ameriških varnostnih jamstev dorečene v prihodnjih dneh, vendar še ni jasno, v kakšni obliki bodo sprejeta. „Pomembno je, da so ZDA jasno pokazale pripravljenost za vključitev. To je velik korak naprej,“ je dodal Rutte.
Po neuradnih informacijah so se evropski voditelji po koncu vrha večinoma že vrnili v svoje prestolnice, kar je visoki predstavnik Bele hiše tudi potrdil za ameriške medije.
Zelenski: „To je bilo naše najboljše srečanje s Trumpom“
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po koncu srečanja stopil pred novinarje pred Belo hišo in srečanje označil za najboljše doslej. „Imel sem priložnost, da predsedniku Trumpu pokažem zemljevid bojišča in mu natančno razložim, kdo kaj nadzoruje,“ je dejal Zelenski. Ob tem se je zahvalil evropskim voditeljem za njihovo prisotnost in podporo.
Zelenski je posebej poudaril, da Ukrajina ne išče zgolj premora v vojni, temveč pravičen mir. „Naša ekipa je naredila veliko, danes smo pokazali enotnost zaveznikov. Ne potrebujemo premora v vojni, ampak trajen mir,“ je dejal. Dodal je, da je Kijev prejel pomembne signale glede varnostnih jamstev, ki naj bi bili konkretizirani v prihodnjih desetih dneh.
Pripravljenost na srečanje s Putinom
Ukrajinski predsednik je razkril, da so ZDA predlagale, da bi se tristransko srečanje med njim, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom izvedlo čim prej. „Ukrajina je pripravljena na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki,“ je zatrdil. Po njegovih besedah je v telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom ruska stran najprej predlagala dvostransko srečanje z Ukrajino, nato pa še tristransko srečanje z ameriškim posredovanjem.
Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na kompromis, ki bi ogrozil njeno suverenost. Kot je dejal, so razprave z ameriškim predsednikom odprle pot k resnejšim varnostnim dogovorom, ki bi Ukrajini omogočili stabilnejšo prihodnost.
Finski predsednik opozarja na nezaupanje
Finski predsednik Alexander Stubb je bil med tistimi, ki so v Washingtonu opozorili na previdnost pri nadaljnjih pogovorih. Poudaril je, da je bil sicer dosežen dogovor o varnostnih jamstvih in naslednjih korakih, a hkrati dodal, da Putinu ni mogoče zaupati. „Glavni dogovor večera je bil, da se mora ubijanje ustaviti. A bomo videli, ali bo Putin imel pogum, da pride na srečanje. Njegovim obljubam ne moremo slepo verjeti,“ je dejal Stubb.
Ob tem je razkril, da se je ameriškemu predsedniku zdelo pomembno, da Putina osebno pokliče in mu predlaga srečanje. Po Stubbu je bil klic presenetljiv, a hkrati pokazatelj Trumpove aktivne vloge pri iskanju rešitev.
Spomin na Budimpeštanski memorandum
Varnostna jamstva so bila v središču pozornosti tudi zato, ker je Zelenski tik pred srečanjem na družbenem omrežju X opozoril na slabe izkušnje iz preteklosti. Leta 1994 se je Ukrajina odpovedala tretjemu največjemu jedrskemu arzenalu na svetu v zameno za obljube ZDA, Rusije in Velike Britanije, da bodo spoštovale njene meje. Kot je spomnil Zelenski, se je izkazalo, da so bila ta jamstva prazna, saj je Rusija memorandum pozneje kršila.
Varnostna jamstva in odprta vprašanja
Razprave v Beli hiši so bile v veliki meri usmerjene v vprašanje, kakšna varnostna jamstva bi lahko Zahod ponudil Ukrajini, ne da bi ta formalno postala članica Nata. Spomniti velja, da je Moskva večkrat jasno nasprotovala širitvi zavezništva na vzhod, medtem ko Ukrajina in njeni zavezniki takšne zahteve označujejo za neutemeljene.
Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovorih zatrdil, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri oblikovanju teh jamstev. Po njegovih besedah se bodo podrobnosti razdelale v prihodnjih dneh, prve smernice pa naj bi bile znane v roku desetih dni. „Naša zavezanost Ukrajini ostaja močna. Srečanje danes je odprlo pot novim pogovorom,“ je dejal Trump.
Evropski voditelji so ob tem spomnili na Budimpeštanski memorandum iz leta 1994, ko je Ukrajina predala svoj jedrski arzenal v zameno za obljube o spoštovanju ozemeljske celovitosti. Sporazum se je izkazal za nezadostnega, saj ga je Rusija pozneje kršila. „Tokrat se ne smemo zadovoljiti z obljubami, ki jih je mogoče enostransko kršiti. Potrebujemo mehanizme, ki bodo delovali,“ je dejal eden od evropskih diplomatov.
Trump kot mediator
Trumpov nepričakovani telefonski klic Putinu je sprožil številne odzive. Del analitikov ga vidi kot znak njegove želje, da bi se v zgodovino zapisal kot posrednik pri končanju vojne, drugi pa opozarjajo, da so pričakovanja glede hitrega mirovnega dogovora lahko preuranjena. Kremelj je za zdaj ostal zadržan in potrdil le, da se je pogovor zgodil, ne pa tudi, da bi se Putin zavezal k srečanju z Zelenskim.
Kljub temu je Zelenski dejal, da je Ukrajina pripravljena na srečanje z ruskim predsednikom „v kakršni koli obliki“. Ameriški predsednik pa je ob tem izrazil optimizem, da bi lahko do tristranskega vrha prišlo že do konca avgusta.
Previden optimizem
Voditelji, ki so se udeležili vrha, so si bili enotni, da so naredili pomemben korak naprej. A hkrati so opozorili, da se mora vsak dogovor preveriti v praksi. „Ne smemo si delati utvar. Putin večkrat pove eno in naredi drugo,“ je dejal finski predsednik Alexander Stubb.
Kljub opozorilom pa prevladuje vtis, da je Washingtonski vrh prinesel novo energijo v mirovna prizadevanja. ZDA in evropske države so se po dolgem času enotno zavezale k oblikovanju varnostnega paketa, ki naj bi Ukrajini zagotovil dolgoročnejšo stabilnost. Kako trden bo ta okvir in ali bo privedel do dejanskega srečanja med Putinom in Zelenskim, pa bo pokazal čas.
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
