Državni sekretar Dejan Židan se je danes v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve v sestavi trgovinskih ministrov, kjer so osrednjo pozornost namenili stanju in prihodnjemu razvoju trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.
Razprava je potekala za zaprtimi vrati, nadaljevala pa se je tudi na delovnem kosilu, kateremu sta se pridružila ameriški minister za trgovino Howard Lutnick in ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.
Na ministrstvu so poudarili strateško težo čezatlantskega partnerstva, ki predstavlja najpomembnejši trgovinski in naložbeni odnos na svetu. Menjava blaga in storitev med EU in ZDA dosega 1,68 milijard evrov, kar predstavlja 30 odstotkov svetovne trgovinske izmenjave.
Trenutno sodelovanje ureja politična skupna izjava iz avgusta letos, ki služi kot okvir za prihodnji sporazum o pošteni in uravnoteženi trgovini. V ospredju izvajanja so carinska vprašanja, obravnava na ravni EU pa vključuje predloge uredb, ki predvidevajo ukinitev carin na uvoz določenih izdelkov iz ZDA. Te so se zavezale, da carinskih stopenj za evropske izdelke ne bodo dvignile nad 15 odstotkov.
Najbolj zapleteno ostaja področje jekla in aluminija, kjer za številne izdelke še vedno velja 50-odstotna carinska stopnja, kar ustvarja negotovost za evropske izvoznike. Prav zato, kot so dodali na ministrstvu, za Slovenijo ostaja ključno vzpostavljanje predvidljivega okvirja za čezatlantsko trgovino, zlasti zaradi izvozne usmerjenosti slovenskega gospodarstva ter pomena sektorjev, kot so farmacevtika, avtomobilska industrija, polprevodniki, medicinska oprema in strojegradnja.
Izzivi trgovinskih odnosov med EU in Kitajsko
Druga pomembna točka zasedanja je bila usmerjena v trgovinsko razmerje s Kitajsko, ki je že dlje časa zaznamovano z neuravnoteženimi gospodarskimi odnosi, omejenim dostopom evropskih podjetij do kitajskega trga ter dodatnimi ukrepi Pekinga na področju redkih zemelj.
EU se sooča s presežnimi zmogljivostmi kitajske industrije, težavami pri dostopu do surovin in občutljivimi vprašanji v segmentu polprevodnikov. V Bruslju so spomnili, da se to področje prepleta tudi z ameriško-kitajskimi odnosi, kar posredno vpliva na evropsko gospodarstvo.
Evropska komisija v skladu s strategijo do Kitajske krepi pristop zmanjševanja tveganj in zaščite ključnih interesov evropske industrije, obenem pa si prizadeva za konstruktiven dialog pri reševanju sistemskih težav. Ta dvojni pristop naj bi omogočil ohranjanje gospodarske povezanosti ob hkratnem zmanjševanju izpostavljenosti kritičnim tveganjem.
Pogajanja z Indijo in trgovinska partnerstva EU
Ministri so izmenjali stališča tudi o aktualnih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami, pri čemer je v središču zanimanja ostala Indija kot hitro rastoč in strateško pomemben trg. Evropska komisija si prizadeva oblikovati uravnotežen sporazum, ki bi prinesel komercialne koristi in primerne zaščitne mehanizme.
Državni sekretar Židan je v razpravi izpostavil pomen slovenskih interesov: „Slovenija je kot izvozno usmerjeno gospodarstvo odvisna od dostopa do trgov, zlasti v aktualni geopolitični situaciji, zato podpira tudi sporazum z Indijo, vendar istočasno izpostavljamo tveganja. Pri tem smo zlasti pozorni, zaradi lastnega gospodarskega interesa, na avtomobilsko in farmacevtsko industrijo, zaradi prehranske varnosti pa na kmetijstvo. Pričakujemo, da bo Evropska komisija ustrezno naslovila ta tveganja,“ je poudaril državni sekretar Židan.
Letna poročila in priprave na Market Access Day
V okviru točke ‘razno’ so ministri obravnavali letno poročilo Evropske komisije o izvajanju in izvrševanju trgovinske politike EU. Slovenija je dokument že posredovala deležnikom doma, skupaj z Evropsko komisijo pa bo 27. novembra organizirala Market Access Day, namenjen predstavitvi priložnosti in prednosti sporazumov o prosti trgovini za slovenska podjetja.
Ministri so se seznanili tudi z Letnim poročilom o napredku pri poenostavitvah in izvajanju zakonodaje. Kot so poudarili na ministrstvu, Slovenija podpira prizadevanja za čim bolj učinkovit pravni okvir in poenostavitve, ki lahko prispevajo k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Foto: EU/MKGP/GOV.si
