Državni sekretar Dejan Židan se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za konkurenčnost, kjer je bila v ospredju razprava o poenostavitvi zakonodaje, zmanjšanju administrativnih bremen ter nadaljnjem poglabljanju notranjega trga. Razprava je temeljila na prvem letnem preglednem poročilu izvršnega podpredsednika Valdisa Dombrovskisa, ki povzema ključne rezultate Evropske komisije od začetka leta do 31. julija.
Ministri so razpravljali o načinih, kako ob zakonodajnih pogajanjih zmanjševati stroške za gospodarstvo ter zagotoviti bolj redno ocenjevanje učinkov zakonodaje. Židan je poudaril nujnost hitrejšega napredka. „Napore v poenostavitev vlagamo, ker naslavljamo diagnozo, da je Evropska unija v zatonu in na ta način ta trend poskušamo preobrniti,“ je dejal v razpravi.
Izpostavil je tudi potrebo po jasnem spremljanju rezultatov na ravni EU. „Želimo mesečne podatke o zmanjšanju bremena, kar lahko poda le Evropska komisija. Ne potrebujemo obsežnih poročil, temveč jasne številke!“ je dodal, na ministrstvu pa so poudarili, da dosedanji ukrepi še ne prinašajo otipljivih učinkov.
Opozoril je, da morajo biti ocene bremen pripravljene na podlagi končno sprejete zakonodaje, saj nove pobude že ustvarjajo tveganja dodatnih upravnih obremenitev.
Notranji trg: odprava ovir kot strateška prioriteta
V nadaljevanju so ministri obravnavali vprašanja notranjega trga, pri čemer Slovenija prek Ad hoc skupine za poenostavitve in odpravo ovir dejavno sodeluje z gospodarskimi združenji. Poseben poudarek je bil namenjen storitvam, ki predstavljajo več kot 75 odstotkov BDP EU in po ocenah povzročajo okoli 2.000 milijard EUR neposrednih stroškov.
Židan je poudaril podporo slovenskega stališča naporom Evropske komisije. „Zato močno podpiramo delo Evropske komisije pri nadaljnji odpravi ovir,“ je dejal. Podprl je tudi pripravo t. i. „heatmap“, ki bo služila kot orodje za sistematično odpravljanje ovir, pri čemer je Slovenija pripravljena prispevati potrebne podatke.
Razprava o „EU preferenci“ in strateških industrijah
Na pobudo Češke in osmih držav članic so se ministri dotaknili vprašanja t. i. „EU preference“, ki predvideva krepitev evropske industrije z merilom „kupuj evropsko“. Gre za koncept, ki bi lahko postal del reforme pravil javnega naročanja ter prihodnje sektorske zakonodaje.
Države članice opozarjajo na potrebo po skladnosti s pravili mednarodne trgovine, previdnosti pri opredeljevanju strateških sektorjev ter izogibanju dodatnim upravnim bremenom. Židan je dejal, da je Slovenija razpravi naklonjena, saj tekmeci EU podobne politike že izvajajo, a „moramo pri oblikovanju pravil upoštevati interese industrije, pravila Svetovne trgovinske organizacije in dejstvo, da EU trenutno sklepa nove sporazume s tretjimi državami“.
E-trgovina, zelene tehnologije in druga odprta vprašanja
Na pobudo Francije so ministri odprli tudi vprašanje neskladnih proizvodov iz tretjih držav, ki prihajajo na evropski trg prek e-trgovine. Razprava je tekla o možnostih krepitve nadzora, izboljšanju koordinacije pristojnih organov ter potencialnih novih zakonodajnih ukrepih.
Med delovnim kosilom so obravnavali spodbujanje investicij v inovativne zelene tehnologije v okviru Copenhagenske zaveze.
Pregled stanja dosjejev in prihodnjega dela
V okviru točke „razno“ je Danska predstavila napredek pri pogajanjih o Evropskem skladu za konkurenčnost in akcijski načrt „Usmerjanje proti enotnemu trgu“. Evropska komisija je predstavila poročilo mreže posebnih odposlancev za MSP ter informacije o akcijskem načrtu RESourceEU. Nemčija je predstavila Berlinski deklaracijo skupine Prijateljic industrije, ki jo je podprlo 18 držav, med njimi Slovenija.
Razprava je zajela tudi pobudo o t. i. 28. režimu, razmere v dobavnih verigah polprevodnikov, izzive energetsko intenzivnih industrij in varnostne incidente, vključno s preleti tihotapskih dronov iz Belorusije nad Litvo. Ob koncu zasedanja je Ciper kot naslednja predsedujoča država predstavil prednostna področja svojega dela.
[Foto: EU/MKGP/GOV.si]
