Cene zlata so se v torek rahlo zvišale, potem ko je ameriški dolar v azijskem trgovanju oslabel in se približal dvomesečnemu minimumu. Gibanje na trgu je potekalo v pričakovanju ključnih podatkov o zaposlovanju v ZDA, ki bi lahko vplivali na nadaljnje usmeritve denarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve.
Cena zlata se je zvišala za 0,1 odstotka na 4.311,64 dolarja za unčo. S tem se nadaljuje izrazita letna rast, ki presega 64 odstotkov, v okviru katere so se cene plemenitih kovin letos večkrat povzpele na rekordne ravni. Šibkejši dolar tradicionalno podpira povpraševanje po zlatu, saj se cena kovine oblikuje v ameriški valuti.
Guverner Feda Stephen Miran je ob tem dejal, da trenutna raven inflacije nad ciljno vrednostjo ne odraža osnovnih ponudbenih in povpraševalnih pritiskov. Po njegovih besedah se dinamika rasti cen giblje bližje cilju centralne banke v višini 2 odstotka.
Zlato, ki samo po sebi ne prinaša donosa, praviloma pridobiva v okolju nižjih obrestnih mer, saj se v takih razmerah zmanjšujejo alternativni stroški njegovega držanja.
Cena srebra se je medtem znižala za 1,2 odstotka na 63,11 dolarja za unčo, kar je blizu petkove rekordne vrednosti 64,65 dolarja. Platina se je podražila za 1,9 odstotka na 1.816,15 dolarja za unčo, paladij pa za 0,6 odstotka na 1.576,25 dolarja.
Pritisk na azijske delniške trge
Na azijskih borzah je prevladovalo previdno razpoloženje. Delniški trgi so v torek občutno upadli, saj so se vlagatelji pred objavo ameriških makroekonomskih podatkov umikali iz tveganih naložb, navaja Reuters. Najširši indeks MSCI za azijsko-pacifiške delnice zunaj Japonske je v zgodnjem trgovanju padel za 1 odstotek.
Tokijski indeks Nikkei in referenčni indeks Južne Koreje sta izgubila več kot 1 odstotek. Terminske pogodbe na ameriški Nasdaq in evropske delnice so se znižale za okoli 0,5 odstotka, kar nakazuje negotovo odprtje trgov.
V defenzivnem okolju so bili pod pritiskom tudi kriptotrgi. Bitcoin, ki je v prejšnji seji dosegel dvotedensko najnižjo raven, je ostal stabilen pri 86.407,53 dolarja. Zlato se je medtem približalo osemtedenskim najvišjim vrednostim in se trgovalo pri 4.307,69 dolarja za unčo, kar je približno 0,15 odstotka več kot prej.
Makroekonomski podatki in centralne banke v ospredju
Poleg združenih poročil o zaposlenosti v ZDA za oktober in november, ki bodo objavljena pozneje v torek, vlagatelji spremljajo tudi četrtkovo poročilo o inflaciji. Objavi bo manjkalo več ključnih podrobnosti, saj je najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini omejilo zbiranje podatkov.
Federal Reserve je prejšnji teden obrestne mere znižal skladno s pričakovanji in napovedal še eno znižanje v letu 2026, čeprav finančni trgi za prihodnje leto v povprečju pričakujejo vsaj dve dodatni znižanji. Ob tem se pojavljajo tudi ugibanja glede prihodnjega vodstva Feda, saj se mandat predsednika Jeromea Powella izteka.
Ta teden bodo v središču pozornosti tudi odločitve drugih večjih centralnih bank. Pričakuje se, da bo Bank of England znižala obrestne mere, Bank of Japan pa bi jih lahko zvišala. Pri Evropski centralni banki prevladuje ocena, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene, ob odprtih vprašanjih glede morebitnih sprememb v letu 2026.
Evro se je medtem okrepil in dosegel najvišjo raven od začetka oktobra pri 1,1752 dolarja. Funt je bil nekoliko šibkejši pri 1,3369 dolarja. Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute glede na košarico šestih drugih valut, je ostal stabilen pri 98,295, a blizu najnižje ravni v skoraj dveh mesecih. Japonski jen se je okrepil na 155,07 za dolar pred petkovo odločitvijo Bank of Japan o denarni politiki.
Cene nafte pa so nekoliko upadle. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se pocenile za 0,4 odstotka na 60,32 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa za 0,39 odstotka na 56,6 dolarja za sod. Trgi upoštevajo geopolitične napetosti, vprašanja glede presežne ponudbe ter pričakovanja o morebitnem mirovnem dogovoru med Rusijo in Ukrajino, ob čemer so se cene nafte v prejšnjem tednu znižale za več kot 4 odstotke.
Foto: Freepik
