Zlato je v torek doseglo rekordno vrednost, saj so trgi ocenili, da ameriška centralna banka skoraj zagotovo načrtuje znižanje obrestnih mer še ta mesec. Obenem se nadaljuje politični zastoj v ameriškem kongresu, ki je privedel do zaprtja vlade, kar vlagatelje dodatno usmerja v varna zatočišča.
Cena zlata se je na promptni osnovi zvišala za 0,1 odstotka na 3.965,39 dolarja za unčo. Pred tem je kovina dosegla rekordnih 3.977,19 dolarja. Terminske pogodbe za ameriško zlato z dobavo decembra so pridobile 0,3 odstotka in dosegle 3.988,10 dolarja.
Analitiki poudarjajo, da se pričakovanja o nadaljnjih znižanjih obrestnih mer krepijo. Trgi ocenjujejo, da obstaja visoka verjetnost za dodatno znižanje za 25 bazičnih točk oktobra in decembra. Reuters navaja, da vlagatelji v takšnem okolju vidijo posebno priložnost za rast nedonosnega zlata, ki v obdobjih nizkih obrestnih mer postaja privlačnejše.
Letos se je cena zlata povečala že za 51 odstotkov. Razloge strokovnjaki pripisujejo močni kupni aktivnosti centralnih bank, povečanemu zanimanju za z zlatom podprte sklade ETF, šibkemu dolarju in povpraševanju malih vlagateljev, ki iščejo zaščito pred gospodarskimi in geopolitičnimi tveganji.
Napovedi bank in gibanja drugih kovin
Investicijska banka Goldman Sachs je po navedbah Reutersa v ponedeljek zvišala svojo napoved za ceno zlata v decembru 2026. Nova ocena znaša 4.900 dolarjev za unčo, kar je šeststo dolarjev več od prejšnje projekcije. Kot glavni razlog so navedli večji priliv sredstev v zahodne ETF ter trajno povpraševanje centralnih bank.
Drugod na trgu plemenitih kovin je srebro izgubilo 0,1 odstotka in se spustilo na 48,49 dolarja za unčo. Platina je zabeležila padec za 0,4 odstotka na 1.619,62 dolarja, medtem ko je paladij pridobil 0,1 odstotka in dosegel 1.325,71 dolarja.
Naftni trg pod vplivom odločitev OPEC+
Cene nafte so v torek zjutraj nadaljevale rast, potem ko je novembrsko povečanje proizvodnje OPEC+ ostalo pod pričakovanji. Terminske pogodbe za nafto Brent so se zvišale za 23 centov na 65,70 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa za 21 centov na 61,90 dolarja.
Obe pogodbi sta v ponedeljek končali več kot odstotek višje. Odločitev OPEC+, da proizvodnjo od novembra poveča za 137 tisoč sodčkov na dan, je bila sprejeta previdno in v nasprotju s pričakovanji trga, ki je pričakoval bolj agresivno povečanje. Analitiki ING menijo, da skupina ostaja zadržana zaradi možnosti presežka ponudbe v zadnjem četrtletju in prihodnjem letu.
Reuters navaja, da so na razmere na energetskih trgih vplivali tudi geopolitični dejavniki. Konflikt v Ukrajini ustvarja negotovost glede ruske oskrbe, dodatno pa je ruska rafinerija Kirishi po napadu z dronom 4. oktobra ustavila najproduktivnejšo destilacijsko enoto. Obnova naj bi trajala približno mesec dni.
Kljub kratkoročnim spodbudam ostajajo cene nafte pod pritiskom. Povečana proizvodnja tako znotraj OPEC+ kot pri drugih proizvajalcih, skupaj z možnostjo šibkejše gospodarske rasti in upočasnjenega povpraševanja, po oceni analitikov še naprej krepi tveganje presežne ponudbe.
Foto: Freepik
