Azijske delniške trge je tudi v sredo zaznamovala rast, medtem ko je ameriški dolar ostal šibek in se približal najnižjim ravnem v zadnjih šestih tednih. Vlagatelji so osredotočeni na nadaljevanje trgovinskih napetosti, ki jih povzročajo nove ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ter na pričakovani pogovor med predsednikoma ZDA in Kitajske.
Japonski indeks Nikkei je pridobil 0,8 odstotka, medtem ko so tajvanske delnice poskočile za 1,6 odstotka, deloma zaradi pozitivnega vpliva močnih rezultatov ameriškega tehnološkega velikana Nvidie. Južnokorejski indeks KOSPI je zrasel za več kot 2 odstotka, dosegel najvišjo raven od avgusta 2024, kar je spodbudila zmaga liberalnega predsedniškega kandidata Lee Jae-myunga, ki obljublja gospodarske spodbude in reforme.
Po poročanju Reutersa je širši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske, MSCI, pridobil 0,6 odstotka. Na Kitajskem so delnice ostale skoraj nespremenjene, saj je indeks CSI300 zrasel za 0,09 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,27 odstotka.
Trgovinske napetosti ostajajo v središču pozornosti, saj je ameriški predsednik Donald Trump prejšnji teden napovedal podvojitev carin na jeklo in aluminij na 50 odstotkov, kar je sprožilo zaskrbljenost na globalnih trgih. Rok za predložitev predlogov trgovinskih partnerjev ZDA za izogibanje tem carinam se izteče danes, kar dodatno povečuje negotovost.
Oslabljen dolar in varna zatočišča
Ameriški dolar je v sredo nadaljeval oslabitev, saj je dolarjev indeks, ki meri vrednost dolarja v primerjavi s šestimi glavnimi valutami, dosegel 99,11, blizu šesttedenskega dna 98,58. Dolar je izgubil 0,17 odstotka proti jenu in 0,1 odstotka proti švicarskemu franku, medtem ko je evro zrasel za 0,15 odstotka na 1,1388 dolarja.
Po mnenju Thierryja Wizmana, stratega pri Macquarie, carine na jeklo in aluminij nakazujejo nadaljevanje strateških carinskih ukrepov, kar zmanjšuje možnosti za okrevanje dolarja. Vlagatelji se zaradi negotovosti obračajo k varnim naložbam, kot je zlato, katerega cena je zrasla za 0,5 odstotka na 3.369,59 dolarja za unčo, kar pomeni 28-odstotno letno rast.
Padec cen nafte in gospodarski obeti
Cene nafte so se znižale zaradi pričakovanj o povečani ponudbi članic OPEC+ in skrbi glede globalnega gospodarstva, ki jih povzročajo trgovinske napetosti. Brentova surova nafta je zdrsnila za 0,06 odstotka na 65,59 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa za 0,09 odstotka na 63,35 dolarja za sod.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj bo globalna gospodarska rast v letih 2025 in 2026 upadla na 2,9 odstotka z lanskega 3,3 odstotka, predvsem zaradi vpliva ameriških carin.
Podatki o ameriškem trgu dela kažejo porast prostih delovnih mest v aprilu, a hkrati povečanje odpuščanj, kar nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti.
Zlato je pridobilo 0,5 odstotka in je na 3.369,59 dolarja za unčo, letošnja rast se je zaradi varnih tokov atako povečala na osupljivih 28 odstotkov.
Ana Koren
Foto: Vecteezy
