Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, s katero je zasužnjevanje Afričanov v času čezatlantske trgovine s sužnji označila za „najhujši zločin proti človeštvu“. Pobudo je predlagala Gana, podprlo pa jo je 123 držav.
Proti so glasovale ZDA, Izrael in Argentina, 52 držav – med njimi tudi Združeno kraljestvo in članice EU – pa se je vzdržalo.
Resolucija države poziva k razmisleku o opravičilih za trgovino s sužnji in k prispevkom v sklad za odškodnine, vendar konkretnih zneskov ne določa. Prav tako ni pravno zavezujoča, ima pa politično težo.
„Naj bo zapisano, da smo storili, kar je prav za spomin milijonov,“ je pred glasovanjem dejal ganski predsednik John Mahama.
Odškodnine za suženjstvo se v zadnjih letih znova vračajo v ospredje. Afriška unija jih je postavila med ključne teme, podobne razprave pa potekajo tudi v okviru držav Commonwealtha.
Ganski zunanji minister Samuel Okudzeto Ablakwa je poudaril, da ne gre za osebne zahteve, temveč za širšo zgodovinsko pravičnost. „Želimo si pravico za žrtve in podporo izobraževalnim ter razvojnim projektom,“ je dejal.
Med letoma 1500 in 1800 je bilo iz Afrike odpeljanih med 12 in 15 milijonov ljudi, več kot 2 milijona pa jih je umrlo že med transportom čez Atlantik.
Del držav ostaja zadržan. Združeno kraljestvo opozarja, da današnje institucije ne morejo nositi pravne odgovornosti za dejanja iz preteklosti. Podobno stališče imajo ZDA, kjer zavračajo pravico do odškodnin za zgodovinske dogodke, ki v času nastanka niso bili nezakoniti po takratnem mednarodnem pravu.
Resolucija opozarja tudi, da posledice suženjstva niso izginile – še vedno se kažejo v rasnih neenakostih in razvojnih razlikah po svetu.
