Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil novo mednarodno pobudo, poimenovano “Odbor za mir”, katere ustanovno srečanje je potekalo ob udeležbi manj kot 20 držav. Med povabljenimi in prisotnimi ni bilo nobene od tradicionalnih zahodnoevropskih zaveznic Združenih držav, kar je že ob sami predstavitvi sprožilo vprašanja o politični teži in mednarodni podpori pobudi.
Na dogodku so prevladovale države z Bližnjega vzhoda in iz Južne Amerike, ob njih pa še posamezne evropske in azijske države. Med udeleženkami so bile Bahrajn, Maroko, Argentina, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Bolgarija, Madžarska, Indonezija, Jordanija, Kosovo, Pakistan, Paragvaj, Katar, Saudova Arabija, Turčija, Združeni arabski emirati, Uzbekistan in Mongolija. Skupno število predstavnikov je bilo nižje od približno 35, kolikor jih je po navedbah ameriške administracije pričakoval del diplomatskih krogov pred dogodkom.
Odsotnost zahodnoevropskih držav je po navedbah več diplomatskih virov povezana z zadržki glede samega koncepta odbora in morebitnega vključevanja držav, s katerimi imajo številne članice EU resne politične in varnostne spore, vključno z Rusijo. V več evropskih prestolnicah so izrazili tudi pomisleke glede razmerja novega telesa do obstoječih mehanizmov Združenih narodov in spoštovanja multilateralnih pravil.
Trump: odbor že deluje
Trump je ob razglasitvi dejal, da je “Odbor za mir” že začel z delom in da po njegovih besedah „deluje čudovito“. „Imamo odlično skupino ljudi in neverjetne mlade ljudi, ki ga vodijo od znotraj,“ je dejal in se zahvalil prisotnim voditeljem, ki jih je opisal kot „v večini primerov zelo priljubljene, v nekaterih pa ne tako priljubljene“. Dodal je še: „Pravzaprav mi je ta skupina všeč. Všeč mi je vsak od njih. Ponavadi imam dva ali tri, ki mi niso všeč, tukaj jih ne najdem.“
Kljub optimističnim ocenam ameriškega predsednika na dogodku niso bile predstavljene podrobnosti o tem, kakšne konkretne naloge bo odbor opravljal v prvi fazi, niti kako bo usklajeval svoje delovanje z obstoječimi diplomatskimi pobudami in mednarodnimi institucijami. Prav ta nejasnost je eden od razlogov, zaradi katerih številne države ostajajo previdne pri odzivanju na vabila.
Slovenija se v pobudo ni vključila. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je pojasnila, da je vlada o vabilu razpravljala na jutranji seji. „Sprejeli smo stališče, da je na tej stopnji to preveč ozko in ni omejeno zgolj na Gazo in da zato odpira temeljna vprašanja glede samih načel in sistema Združenih narodov, česar Slovenija ne sprejema. Zato se na tej točki nimamo namena pozitivno odzvati na vabilo predsednika ZDA. Seveda pa Slovenija ostaja zavezana multilateralizmu, ostaja zavezana premirju v Gazi in rešitvi dveh držav, ki bi zagotovila tudi varno sobivanje Izraelcev in Palestincev,“ je dejala.
Podobno stališče je že v sredo izrazil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je dejal, da še ni nastopil čas, da bi se Slovenija pridružila Odboru za mir pod vodstvom ameriškega predsednika. Kot ključni pomislek je navedel, da je predvideni mandat odbora preširok in da bi lahko posegal v temeljna načela mednarodne ureditve, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov. Po njegovih besedah bi bila Slovenija pripravljena razmisliti o sodelovanju v primeru bolj omejenega in jasno opredeljenega mandata, ki bi se osredotočal na povojno obnovo Gaze in morebiti Zahodnega brega.
Ambiciozen mandat in odprta vprašanja
Po informacijah, ki so spremljale predstavitev, je bil projekt sprva zamišljen kot manjša skupina za spremljanje premirja v Gazi, nato pa se je razvil v širšo pobudo z ambicijo posredovanja tudi v drugih svetovnih konfliktih. Približno 60 držav naj bi prejelo vabila za sodelovanje v upravnem odboru, pri čemer bi status stalne članice po neuradnih navedbah zahteval finančni prispevek v višini 1,000,000,000 dolarjev na državo.
Po predvideni strukturi bi bil Trump prvi predsednik odbora, ta funkcija pa naj bi bila po osnutkih ustanovnih dokumentov vezana na zelo široka izvršilna pooblastila, vključno s pravico do veta in možnostjo razreševanja članov, ob določenih omejitvah. Odbor naj bi bil oblikovan v obdobju po ameriških vojaških napadih na Venezuelo ter po Trumpovih izjavah o morebitnem prevzemu nadzora nad Grenlandijo in o možnosti posredovanja v Iranu, kar dodatno vpliva na previdnost nekaterih držav pri odzivanju na pobudo.
Trump je idejo prvič javno omenil septembra, ko je predstavil načrt za končanje vojne v Gazi, pozneje pa je napovedal, da bi se mandat odbora razširil tudi na druge konflikte in širše spodbujanje miru. V izvršni odbor pobude so bili po navedbah Bele hiše izbrani državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff, Jared Kushner ter nekdanji britanski premier Tony Blair.
