Znanstveniki dvomijo o znakih življenja na eksoplanetu K2-18b
Nova študija, objavljena reviji Nature Astronomy, vnaša dvom v prejšnje trditve o možnih znakih življenja na eksoplanetu K2-18b, ki so vzbudile veliko zanimanja v znanstveni skupnosti in javnosti. Raziskovalci so ponovno analizirali podatke, zbrane z vesoljskim teleskopom Jamesa Webba (JWST), in ugotavljajo, da dokazi za prisotnost biosignatur, kot sta dimetil sulfid (DMS) in dimetil disulfid (DMDS), niso dovolj trdni, da bi potrdili obstoj življenja na tem oddaljenem svetu.
Eksoplanet K2-18b, ki je od Zemlje oddaljen približno 124 svetlobnih let, je zaradi svoje lege v t. i. bivalnem območju zvezde še vedno predmet intenzivnih raziskav.
Prejšnje navdušenje nad biosignaturami
Leta 2023 je skupina znanstvenikov z Univerze v Cambridgeu poročala o potencialni prisotnosti DMS v atmosferi K2-18b, kar je sprožilo val navdušenja, saj na Zemlji to molekulo proizvajajo predvsem organizmi, kot so morske alge.
Aprila 2025 so isti raziskovalci, pod vodstvom profesorja Nikkuja Madhusudhna, objavili novo študijo, ki je z uporabo različnih instrumentov JWST (MIRI) zaznala močnejše signale DMS in morda DMDS. Ti signali so dosegli statistično pomembnost na ravni treh sigma, kar pomeni 0,3-odstotno verjetnost, da gre za naključen šum.
Madhusudhan je takrat zatrdil, da gre za močan dokaz za življenje zunaj našega osončja doslej, in predlagal, da bi K2-18b lahko bil t. i. hiceanski planet – svet z vodnim oceanom in vodikovo atmosfero, ki bi lahko podpiral mikrobno življenje.
Nova analiza zmanjšuje optimizem
Kljub prejšnjemu optimizmu pa najnovejša študija, objavljena 26. maja 2025, kaže, da so ti signali morda manj zanesljivi, kot so sprva menili.
Skupina raziskovalcev, ki jo vodi Piaulet-Ghorayeb, je ponovno analizirala podatke JWST, združila rezultate treh ključnih instrumentov (NIRISS, NIRSpec in MIRI) in ugotovila, da so signali za DMS in DMDS bistveno šibkejši, ko se upoštevajo vsi razpoložljivi podatki.
Po njihovem mnenju prvotna trditev temelji na omejenem naboru podatkov, kar je morda vodilo do precenjene interpretacije. Poleg tega so nekateri znanstveniki opozorili, da DMS ni nujno zanesljiv pokazatelj življenja, saj so ga zaznali tudi na kometu brez prisotnosti življenja.
Izzivi pri iskanju življenja na daljavo
Iskanje življenja na eksoplanetih, kot je K2-18b, je izjemno zahtevno zaradi oddaljenosti in omejitev tehnologije. Znanstveniki se zanašajo na spektroskopijo, ki analizira svetlobo zvezde, ko ta prehaja skozi atmosfero planeta.
Ta metoda omogoča zaznavanje kemičnih podpisov, a signali so pogosto šibki in jih je težko razlikovati od šuma ali drugih molekul. K2-18b, ki je 8,6-krat večji in 2,6-krat večji od Zemlje, ostaja skrivnosten, saj nekateri raziskovalci celo dvomijo, ali sploh ima površino z vodnim oceanom ali pa je morda prekrit z magmo, kar bi izključevalo možnost življenja.
Dodatne raziskave, ki jih znanstveniki načrtujejo z uporabo JWST, bodo tako ključne za razjasnitev teh vprašanj.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/eli007
