Fizik Henry Tye z ameriške Univerze Cornell je na podlagi novih podatkov prišel do izračuna, da vesolje ne bo trajalo večno, temveč naj bi se čez približno 20 milijard let sesulo samo vase. Trenutno staro 13,8 milijarde let naj bi se širilo še okoli 11 milijard let, nato pa doseglo svojo največjo velikost in se začelo krčiti. Po modelu se bo v oddaljeni prihodnosti skrčilo do ene same točke, kar znanstveniki opisujejo kot “veliki stisk”.
Do tega sklepa je Tye, zaslužni profesor fizike na Fakulteti za umetnost in znanost Univerze Cornell, prišel s pomočjo razširjenega modela, ki vključuje kozmološko konstanto – dejavnik, ki ga je pred več kot stoletjem predlagal Albert Einstein. Dolga desetletja so raziskovalci menili, da je ta konstanta pozitivna, kar bi pomenilo neskončno širjenje vesolja. Najnovejši podatki pa nakazujejo nasprotno: konstanta je lahko negativna, kar vodi v postopno krčenje in neizogiben konec.
Profesor pojasnjuje, da so bile doslej možne dve glavni usodi: če je konstanta pozitivna, se bo vesolje širilo brez konca, če pa je negativna, se bo širjenje ustavilo in prevesilo v krčenje. Prav drugi scenarij se po njegovih zadnjih izračunih kaže kot verjetnejši.
Pomemben del novih spoznanj izhaja iz podatkov dveh obsežnih raziskovalnih projektov: Dark Energy Survey (DES) v Čilu in DESI v Arizoni. Oba observatorija sta na različnih poloblah, a njuni rezultati se presenetljivo dobro ujemajo.
Kot navaja Univerza Cornell, se raziskave osredotočajo na vprašanje, ali temna energija – ki naj bi predstavljala kar 68 odstotkov vse mase in energije v vesolju – izhaja iz čiste kozmološke konstante.
Meritve kažejo, da temna energija ni le posledica enega samega faktorja, temveč ima dodatne značilnosti. Tye s sodelavci zato predlaga obstoj hipotetičnega delca z izredno nizko maso. V zgodnjem vesolju se je ta delec obnašal kot konstanta, danes pa kaže drugačne lastnosti, kar se dobro sklada z meritvami.
Pričakovanja prihodnjih opazovanj
Univerza Cornell poroča, da opazovanja temne energije trenutno potekajo na več koncih sveta, pri čemer sodelujejo stotine znanstvenikov. Z merjenjem razdalj med milijoni galaksij skušajo oblikovati še natančnejše modele.
Projekt DESI bo s svojim delovanjem nadaljeval še najmanj leto dni, pomembna opazovanja pa bodo izvajali tudi drugi centri, med njimi prehodni observatorij Zwicky v San Diegu, evropski teleskop Euclid in nova misija SPHEREx, ki jo je izstrelila ameriška agencija Nasa. Svoje mesto ima tudi observatorij Vera C. Rubin, poimenovan po astronomki Veri Rubin.
Profesor Tye meni, da je spodbudno, da se življenjsko dobo vesolja zdaj lahko kvantitativno opredeli. Po njegovih besedah je razumevanje začetka in konca temeljni cilj kozmologije. Poudarja, da je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja znanost prišla do spoznanja, da vesolje ima začetek, sedaj pa podatki kažejo, da ima tudi konec.
Raziskava, pri kateri poleg Tyeja sodeluje tudi Hoang Nhan Luu, je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Cosmology and Astroparticle Physics. Dodatni podatki so dostopni na portalu arXiv. Informacije je za javnost posredovala Univerza Cornell.
Foto: CC0 Javna domena
