Znanstveniki z Univerze v Houstonu so odkrili, da Uran – sedmi planet od Sonca – oddaja več notranje toplote, kot jo prejema od sončnega sevanja, kar postavlja pod vprašaj dosedanje domneve o njegovi notranji strukturi in zgodovini. Odkritje, objavljeno v znanstveni reviji Geophysical Research Letters, ponovno oživlja razprave o potrebi po novi raziskovalni misiji proti temu skrivnostnemu plinskemu velikanu.
Analiza več desetletij starih podatkov iz vesoljskih misij in sodobnih računalniških modelov je pokazala, da Uran oddaja približno 12,5 odstotka več toplote, kot je prejme od Sonca. Čeprav je ta delež znatno manjši kot pri Jupitru, Saturnu ali Neptunu – ki oddajajo več kot dvakrat toliko toplote, kot je prejmejo – novo odkritje pomeni znatno odstopanje od ugotovitev sonde Voyager 2 iz leta 1986, ki takrat ni zaznala izrazite notranje toplote.
Ikonična ameriška sonda Voyager 2 je pred skoraj štirimi desetletji edina neposredno preletela Uran in takratni podatki so kazali na planet brez opaznih virov notranje toplote. Vendar raziskovalci danes domnevajo, da so meritve morda bile izkrivljene zaradi sončnih izbruhov ali pa da je bila sonda ob preletu preprosto ujeta v trenutku nižje aktivnosti planeta.
“To, da Uran kljub dolgoletnemu hlajenju še vedno oddaja preostalo notranjo toploto, pomeni, da o njegovem razvoju vemo manj, kot smo menili,” je pojasnil vodilni avtor raziskave Xinyue Yang, ki je študijo vodil skupaj z Limingom Lijem. Po njunem mnenju bi lahko odkritje osvetlilo nenavadno nagnjeno lego planeta in dinamiko njegove notranjosti.
Znanstveni interes za Uran vse večji, a misija ostaja negotova
Novo odkritje krepi zanimanje za morebitno misijo Uranus Orbiter and Probe (UOP), ki jo je leta 2022 kot prednostno priporočila ameriška Nacionalna akademija znanosti. Čeprav je NASA idejo podprla, projekt ostaja na ravni koncepta. Eden glavnih izzivov so politične in proračunske negotovosti, ki so sledile prenovi ameriške javne porabe.
“Pred nami je desetletje, da od papirja preidemo do konkretne strojne opreme za izstrelitev – časa ni veliko,” je takrat opozoril planetarni znanstvenik Leigh Fletcher z Univerze v Leicesterju, ki sodeluje pri pripravi raziskovalnega načrta.
Poleg planetarnih implikacij ima nova študija tudi širše znanstvene posledice. “Z razumevanjem, kako Uran shranjuje in oddaja toploto, pridobimo vpoglede v temeljne fizikalne procese, ki oblikujejo atmosfere in podnebja, tudi na Zemlji,” je poudaril Liming Li.
Po podatkih NASA se domneva, da se je Uran oblikoval pred 4,5 milijarde let, sprva bliže Soncu, nato pa se pomaknil v zunanji del Osončja. Nova analiza toplote bi lahko razjasnila, ali je bila migracija planeta morda posledica trkov ali drugih dinamičnih pojavov, ki so vplivali na njegovo sedanjo lego in strukturo.
Raziskovalci upajo, da bo najnovejša znanstvena objava okrepila interes in politično podporo za nadaljnje raziskave Urana, saj gre za enega najmanj raziskanih plinskih velikanov v našem Osončju. Na posnetkih, ki jih je leta 2023 posnel teleskop James Webb, je mogoče videti ledeni modri planet z njegovimi 27 znanimi lunami – prizor, ki bi ga prihodnja misija lahko preučevala pobliže.
Foto: Pixabay/TheSpacewayu
