Najnovejše raziskave, objavljene v znanstveni reviji Nature, razkrivajo, da se morska gladina trenutno dviguje z najvišjo hitrostjo v zadnjih 4000 letih. Znanstveniki z ameriške Univerze Rutgers so analizirali tisoče geoloških vzorcev, med drugim koralne grebene in usedline mangrov, ki služijo kot naravni zapisi o preteklih morskih gladinah. Ugotovili so, da se je od leta 1900 gladina morja dvigovala s povprečno hitrostjo 1,5 milimetra letno – več kot v katerem koli stoletnem obdobju v zadnjih tisočletjih.
Vodilni avtor raziskave Yucheng Lin je poudaril, da današnji pospešeni dvig morske gladine „presega vse prejšnje naravne trende“ in predstavlja jasen dokaz vpliva človeških dejavnosti na podnebni sistem planeta.
Raziskava izpostavlja dve ključni sili, ki povzročata dvig gladine oceanov – toplotno raztezanje morske vode in taljenje ledenikov, navaja Euronews. Višje globalne temperature povzročajo, da oceani absorbirajo več toplote, kar vodi v širjenje njihove prostornine. Istočasno se polarni ledeni pokrovi, predvsem na Grenlandiji in v Antarktiki, talijo hitreje kot kadar koli prej.
„Ko se oceani segrevajo, zasedejo več prostora, ledeniki pa se talijo z vse večjo hitrostjo, ker so zaradi svoje velikosti bolj občutljivi na spremembe,“ je dejal Lin. Dodal je, da je „na Grenlandiji opazen izrazit pospešek izgube ledu“.
Po podatkih raziskave je grenlandski ledeni pokrov med septembrom 2023 in avgustom 2024 izgubil približno 80 milijard ton ledu, kar pomeni že 28. zaporedno leto neto izgube. Znanstveniki ocenjujejo, da bi popolno taljenje grenlandskega ledu povzročilo dvig morske gladine za približno 7,4 metra.
Posledice za svetovna mesta in obalne regije
Za vsak centimeter, s katerim se dvigne morska gladina, je po podatkih raziskave dodatnih šest milijonov ljudi izpostavljenih nevarnosti poplav. Posebej ranljive so nižinske obalne regije in delte rek, kjer so skoncentrirane kmetijske površine, prometna infrastruktura in gosto poseljena urbana središča.
„Vsak centimeter šteje,“ je opozoril Lin in dodal, da bodo „družbene in gospodarske posledice najizrazitejše prav na območjih delt, ki so ključne za globalno dobavno verigo“. Med najbolj ogroženimi območji raziskava navaja delto reke Jangce, kjer ležijo največja kitajska pristanišča in industrijska središča, pa tudi delte v jugovzhodni Aziji.
Euronews poroča, da podobna tveganja obstajajo za večja svetovna mesta, kot so New York, Džakarta in Manila, ki so zgrajena na nizko ležečih obalnih ravnicah. Zaradi naraščajoče gladine morja se ta mesta že spopadajo s pogostejšimi poplavami, erozijo in visokimi stroški zaščite obalnih območij.
Raziskovalci pozivajo k usklajenemu odzivu na več ravneh – od mednarodnega sodelovanja do lokalnih prilagoditvenih politik. Potrebne so naložbe v zaščito obalnih nasipov, boljšo načrtovanje urbanih območij in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki spodbujajo segrevanje oceanov.
„Dvig morske gladine ni enakomeren, temveč se razlikuje od regije do regije,“ pojasnjuje Lin. „To pomeni, da bodo rešitve morale biti tako globalne kot lokalno prilagojene.“
Znanstveniki opozarjajo, da trenutni trendi nakazujejo nadaljnje pospeševanje procesa, kar bi lahko do konca stoletja ogrozilo več sto milijonov ljudi, če svet ne bo bistveno zmanjšal izpustov toplogrednih plinov.
Foto: Pixabay
