Leto 2023 je prineslo izjemen porast morskih vročinskih valov, ki so po ocenah znanstvenikov prizadeli kar 96 odstotkov svetovne oceanske površine. Novi podatki kažejo na rekordno intenzivnost, trajanje in geografski obseg teh pojavov, zaradi česar raziskovalci svarijo, da bi lahko šlo za trajno spremembo v delovanju svetovnih oceanov.
Po poročilu, ki združuje ugotovitve znanstvenikov s Kitajske, Tajske in ZDA, so vročinski valovi leta 2023 povzročili rekordne temperature morske gladine tako v severnem Atlantiku kot jugozahodnem Tihem oceanu. Mnogi valovi so trajali več kot eno leto, obseg prizadetega območja pa še ni bil zabeležen v takšni razsežnosti.
„Vemo, da so morski vročinski valovi zaradi globalnega segrevanja sčasoma postali vse pogostejši in intenzivnejši,“ je povedal raziskovalec Alex Sen Gupta z Univerze v Novem Južnem Walesu. Dodal je, da je k razmeram prispeval tudi pojav El Niño, a „ti dejavniki sami po sebi ne morejo pojasniti neverjetnega obsega skoka, ki se je začel leta 2023“.
Kot ključni razlog za izjemno segrevanje znanstveniki navajajo zmanjšano oblačnost, ki omogoča večji dotok sončne energije v morje, pa tudi šibkejše vetrove in spremenjene oceanske tokove, kar zmanjšuje hlajenje preko izhlapevanja. Avtor študije, Zhenzhong Zeng z Južne univerze za znanost in tehnologijo na Kitajskem, kot navaja Euronews opozarja, da „se toplota v svetovnih oceanih kopiči eksponentno“, kar bi lahko pomenilo odmik od napovedi trenutnih podnebnih modelov.
Takšni temperaturni skoki so po mnenju znanstvenikov znak, da se svetovni oceani lahko trajno spreminjajo v novo, toplejše stanje. Študija opozarja, da gre lahko za prelomno točko, ki ima posledice tudi za podnebje na kopnem.
Posledice za podnebje, ribištvo in ekosisteme
Oceani imajo ključno vlogo pri uravnavanju globalnih temperatur, saj shranjujejo toploto in jo sproščajo v daljšem časovnem obdobju. Segrevanje oceanske vode lahko zato vpliva na intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so orkani, ter dolgoročno spreminja podnebne vzorce.
Poleg tega morski vročinski valovi močno prizadenejo morske ekosisteme, saj lahko povzročijo množična izumiranja ali migracije vrst, propad koralnih grebenov ter spremenijo razmnoževalne cikle morskih organizmov. „Če izginejo korale, oceani izgubijo pomemben element, ki veže ogljik. Posledica je dodatno segrevanje,“ opozarjajo raziskovalci.
Na kopnem pa to pomeni več vročine, suš in neviht. Kot primer študija navaja nevihto Daniel iz leta 2023, ki je v Libiji terjala skoraj 6000 življenj. Po ocenah znanstvenikov so bile visoke temperature morja v Sredozemlju odgovorne za 50-odstotno povečanje intenzivnosti nevihte in 50-krat večjo verjetnost njenega pojava.
Nadaljnji razvoj razmer še ni jasen
Ugotovitve so še posebej skrb vzbujajoče v luči nadaljnjih vročinskih valov v letih 2024 in 2025. Junija letos je bila temperatura morske gladine v Sredozemlju 29. junija najvišja doslej – 26,01 °C. Po podatkih programa Copernicus in agencije Météo-France je to od 3 do 4 °C nad dolgoletnim povprečjem.
Maja je tudi Združeno kraljestvo prizadel morski vročinski val, čeprav so tam tovrstni pojavi razmeroma redki. Deli Severnega morja, Rokavskega preliva in irske obale so dosegli odstopanja do 4 °C od povprečja. Znanstveniki ocenjujejo, da so k temu prispevale izjemno suha pomlad, visoke temperature in šibek veter.
Opozarjajo tudi, da lahko takšna segrevanja sprožijo cvetenje škodljivih alg, vplivajo na ribištvo in akvakulturo ter spremenijo sestavo morskega življenja.
Foto: Pexels
