Amazonski deževni gozd, eden ključnih naravnih regulatorjev podnebja, bi se lahko v prihodnjih desetletjih znašel v razmerah, kakršnih na Zemlji ni bilo že milijone let. Znanstvene ugotovitve kažejo, da se regija približuje novemu, bistveno bolj skrajnemu podnebnemu stanju, ki bi lahko temeljito spremenilo delovanje celotnega ekosistema.
Raziskava, objavljena v reviji Nature, opozarja, da se ob nadaljevanju sedanjih trendov segrevanja in izpustov toplogrednih plinov Amazonija pomika proti tako imenovanemu hipertropskemu podnebju. Gre za razmere, ki presegajo značilnosti današnjih tropskih območij: višje temperature, pogostejše in daljše suše ter izrazitejša vremenska nihanja.
Po izračunih raziskovalcev bi lahko gozd brez občutnega zmanjšanja emisij do konca stoletja vsako leto doživel tudi do 150 dni ekstremne kombinacije vročine in suše. Takšni pojavi bi se po njihovih ocenah, kot navaja Euronews, lahko pojavljali celo v obdobjih, ki so danes znana kot najbolj deževni del leta.
„To ni več podnebje, ki bi ga lahko uvrstili med klasične tropske razmere,“ je opozoril Jeff Chambers z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju in dodal, da takšni pogoji presegajo meje odpornosti večine drevesnih vrst v Amazoniji.
Dolgoročne meritve razkrivajo skrite mehanizme propadanja
Opozorila ne temeljijo na kratkoročnih opazovanjih. Raziskovalna skupina je analizirala več kot 30 let podatkov, zbranih na območjih osrednje Brazilije, kjer so spremljali stanje tal, temperaturo, zračno vlago in odzive dreves na okoljske spremembe.
Senzorji v deblih so razkrili, da se drevesa na kombinacijo vročine in pomanjkanja vode odzivajo z zapiranjem listnih rež, kar sicer zmanjša izgubo vlage, a hkrati ustavi zajem ogljikovega dioksida. S tem se prekinejo osnovni procesi rasti in obnove.
Ob dolgotrajnih vročinskih obdobjih so znanstveniki zaznali še en, še nevarnejši pojav: motnje v pretoku vode po drevesih, ki lahko vodijo v njihovo postopno ali nenadno odmrtje. Najbolj izpostavljene so hitro rastoče vrste z lažjim lesom, značilne za mlajše in obnovljene gozdove.
Majhne številke, velike posledice
Čeprav trenutna povprečna umrljivost dreves v Amazoniji ostaja razmeroma nizka, okoli 1 odstotka letno, modeli kažejo, da bi se ta delež lahko povečal, navaja Euronews. Na videz majhna rast bi v praksi pomenila izgubo milijard dreves v nekaj desetletjih.
Takšen razvoj bi imel neposredne posledice za globalno podnebje. Tropski gozdovi namreč vežejo več ogljika kot katerikoli drug kopenski ekosistem. Ko so izpostavljeni dolgotrajnemu stresu, pa se njihova vloga spremeni – iz ponora ogljika lahko postanejo njegov vir.
V nekaterih sušnih letih je Amazonija že sprostila več ogljikovega dioksida, kot ga je absorbirala, ugotavljajo raziskovalci. Nadaljevanje tega trenda bi lahko pospešilo segrevanje tudi zunaj Južne Amerike.
Opozorilo, ki presega Amazonijo
Hipertropsko podnebje, kot ga opisujejo avtorji študije, v sodobni zgodovini nima primerjave. Pojavljalo se je le v obdobjih, ko je bila Zemlja bistveno toplejša kot danes, pred desetimi ali celo štiridesetimi milijoni let.
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da Amazonija ni edino območje, ki bi se lahko znašlo v podobnem položaju. Ob nadaljnjem segrevanju bi se s primerljivimi tveganji lahko soočili tudi tropski gozdovi v zahodni Afriki in jugovzhodni Aziji.
„Vprašanje ni, ali se takšne razmere lahko pojavijo, ampak kako hitro se jim bomo približali,“ je poudaril Chambers. „Odločilno bo, kako resno bomo omejili izpuste toplogrednih plinov.“
Foto: Pexels
