Strokovnjaki opozarjajo, da je zdravje našega planeta v vse hujšem stanju, saj so bile po zadnjem poročilu Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje prekršene že skoraj vse kritične meje, ki zagotavljajo stabilnost Zemljinih sistemov.
Pregled zdravja planeta za leto 2025, ki ga je pripravil Laboratorij za znanost o mejah planeta (PIK), ugotavlja, da je bilo kršenih sedem od devetih kritičnih meja. To pomeni, da več kot tri četrtine sistemov, ki ohranjajo življenje na Zemlji, ne delujejo več v varnem območju. Med najnovejšimi ugotovitvami je v ospredju zakisljevanje oceanov, ki se je po prvi oceni uradno premaknilo v nevarno območje.
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da ljudje planet potiskajo „onkraj meja varnega operativnega prostora“. Glavni razlogi so raba fosilnih goriv, krčenje gozdov in spremembe pri rabi zemljišč. Po oceni strokovnjakov prav ta trojica zmanjšuje sposobnost oceanov, da delujejo kot stabilizator globalnega sistema.
„Ocean postaja vse bolj kisel, raven kisika se znižuje, morski vročinski valovi pa se povečujejo,“ pravi Levke Caesar, sovodja Laboratorija za znanost o planetarnih mejah. Kot dodaja, to povečuje pritisk na sistem, ki je ključen za stabilizacijo razmer na planetu. Zakisljevanje je neposredno povezano z emisijami ogljikovega dioksida, ki ga oceani vsrkavajo iz ozračja, navaja Euronews.
Vpliv ni omejen le na morsko okolje. Caesar opozarja, da se bodo posledice razširile tudi na preskrbo s hrano, podnebno stabilnost in dobrobit ljudi. Od začetka industrijske dobe se je pH oceanske površine znižal za približno 0,1 enote, kar pomeni 30- do 40-odstotno povečanje kislosti. Med prvimi žrtvami so drobni morski polži, katerih poškodovane lupine kažejo, kako hitro zakisljevanje vpliva na prehranjevalne verige.
Opozorila znanstvenikov
Priznana oceanografinja dr. Sylvia Earle ocenjuje, da je zakisljevanje oceanov „utripajoča rdeča opozorilna lučka na armaturni plošči Zemljine stabilnosti“. „Ocean je življenjski sistem našega planeta. Brez zdravih morij ni zdravega planeta,“ je poudarila. Po njenih besedah je bil ocean milijarde let ključni stabilizator Zemlje, danes pa tveganje, da ga izgubimo, pomeni nevarnost za same temelje življenja.
Johan Rockström, direktor Potsdamskega inštituta, pa opozarja, da kljub resnosti razmer obstajajo znaki, da spremembe lahko obrnejo smer. „Zmanjšanje onesnaženosti z aerosoli in celjenje ozonske plasti kažeta, da je mogoče obrniti smer globalnega razvoja,“ pravi. „Neuspeh ni neizogiben; neuspeh je izbira. Izbira, ki se ji je treba in se ji je mogoče izogniti.“
Koncept planetarnih mej, vzpostavljen leta 2023, določa devet ključnih parametrov, ki zagotavljajo varnost človeštva in stabilnost naravnega sveta. Med njimi so podnebne spremembe, celovitost biosfere, spremembe kopenskih sistemov, raba sladke vode, biogeokemični tokovi, nove entitete, zakisljevanje oceanov, tanjšanje ozonske plasti in obremenitev z aerosoli.
Po zadnjih podatkih znotraj varnih meja ostajata le še dve – ozonska plast in obremenitev z aerosoli. Preostalih sedem je že prestopilo prag, kar pomeni, da se planet nevarno premika izven območja stabilnosti.
Kot navaja Euronews, strokovnjaki opozarjajo, da se Zemlja nahaja v kritičnem obdobju, ko je mogoče še ukrepati, vendar je časa vse manj. Oceani, ki so doslej igrali vlogo največjega regulatorja, so zdaj sami v krizi – in to je opozorilo, da se prihodnost stabilnosti planeta odloča prav zdaj.
Foto: Pixabay/derevv
