Mineva 20 let od ustanovitve treh novih škofij v Sloveniji, kar je pomembno zaznamovalo organizacijo Katoliške cerkve pri nas. Kot poroča STA, sogovorniki ob obletnici izpostavljajo predvsem večjo bližino vernikom, hkrati pa opozarjajo na nove izzive.
Odlok o ustanovitvi novih škofij je 7. aprila 2006 izdal papež Benedikt XVI., s čimer je prišlo do prestrukturiranja cerkvene pokrajine. V okviru ljubljanske nadškofije je nastala novomeška škofija, mariborska škofija pa je bila povzdignjena v nadškofijo in metropolijo, znotraj katere sta nastali celjska in murskosoboška škofija.
S tem je Slovenija dobila dve metropoliji. Ljubljanska poleg nadškofije vključuje še koprsko in novomeško škofijo, mariborska pa poleg nadškofije še celjsko in murskosoboško.
Večja bližina vernikom in večja učinkovitost
Za prve škofe novih škofij so bili imenovani Andrej Glavan v Novem mestu, Anton Stres v Celju in Marjan Turnšek v Murski Soboti.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje ocenjuje, da je ustanovitev prinesla več pomembnih prednosti. Med njimi izpostavlja večjo bližino škofov vernikom in župnijam, bolj pregledno delovanje ter učinkovitejše pastoralno delo.
Manjše število župnij po njegovih besedah omogoča boljši pregled nad stanjem in lažje upravljanje, hkrati pa tudi hitrejše prilagajanje spremembam. „Takšni trendi namreč zahtevajo reorganizacijo, povezovanje župnij v pastoralna območja in uvajanje novih pristopov,“ je dejal.
Po njegovih besedah manjše škofije lažje zagotavljajo tudi podporne dejavnosti, kot so pravne, administrativne in finančne storitve, ter lažje vključujejo laiške sodelavce, kar označuje kot pomemben del delovanja.
Razvoj dejavnosti in demografski vplivi
V novomeški škofiji so v dveh desetletjih vzpostavili več ustanov, med drugim Baragov zavod s katehetsko-pastoralno šolo, glasbeno šolo, škofijsko Karitas, domove duhovnosti in romarsko središče na Zaplazu.
V zadnjih letih beležijo tudi rast števila odraslih kandidatov za zakramente – leta 2022 jih je bilo 14, lani 27. Podoben trend zaznavajo tudi na ravni države.
Po Sajetovih besedah je življenje v škofiji močno povezano z demografskimi gibanji. V območjih z izseljevanjem prebivalstva verska dejavnost upada, medtem ko v krajih z več priseljevanja raste. „V Starem trgu v Beli krajini je bilo po podatkih tamkajšnjega župnika pred 100 leti 6000 ljudi, zdaj pa jih je le 600, kar po svoje vpliva na živost župnije,“ je dejal.
Izzivi ostajajo
Kljub pozitivnim učinkom pa ostajajo številni izzivi. Med njimi Saje izpostavlja pomanjkanje duhovnikov, potrebo po novih kadrih ter organizacijske in finančne pritiske.
V celjski in murskosoboški škofiji za komentar niso bili dosegljivi.
Podatki iz zadnjega razpoložljivega letnega poročila Katoliške cerkve na Slovenskem za leto 2023 kažejo, da se tudi druge škofije soočajo s staranjem duhovnikov, upadom zanimanja za duhovni poklic in širšimi procesi sekularizacije. V celjski škofiji ob tem izstopa relativno stabilno število prvih obhajil ter manjši upad krstov v primerjavi z drugimi škofijami.
