Evropski energetski sistem postaja vse bolj izpostavljen tveganjem, ki presegajo zgolj gospodarsko ali okoljsko dimenzijo. Po oceni nizozemskega generala Toma Middendorpa Evropa predolgo ni upoštevala dejstva, da je energija tudi ključno varnostno vprašanje, ki lahko neposredno vpliva na stabilnost držav in vsakdanje življenje prebivalcev.
Ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu se je ranljivost znova pokazala v praksi. Motnje v prometu skozi Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih transportnih poti za nafto in utekočinjen zemeljski plin, so v kratkem času povzročile rast cen energentov. „To kaže, kako hitro se lahko negotovost glede oddaljenih prometnih ozkih grl razširi na evropska gospodarstva,“ je opozoril.
Podobno dinamiko razkrivajo tudi dogodki znotraj Evrope. V Berlinu je domnevni požig infrastrukture sredi zime brez elektrike pustil več deset tisoč gospodinjstev. Middendorp, v mnenju objavljenem na Euractive, ob tem izpostavlja, da so sodobne družbe „tesno povezani sistemi“, kjer lahko hkratni izpad elektrike, ogrevanja ali komunikacij sproži verižne politične in družbene posledice.
Centraliziran sistem kot šibka točka
V razpravi o prihodnosti energetike opozarja, da se energija še vedno pogosto obravnava kot tehnično ali podnebno vprašanje, medtem ko varnostni vidik ostaja zapostavljen. „Z varnostnega vidika je zdaj ranljivost v prvi vrsti,“ je poudaril.
Po njegovih besedah so energetske odvisnosti neizogibne, vendar niso vse enako problematične. Fosilni sistemi temeljijo na centralizirani infrastrukturi – velikih elektrarnah in dolgih prenosnih poteh – kar pomeni, da jih je lažje identificirati in onesposobiti. Nasprotno pa lahko bolj razpršeni sistemi obnovljivih virov z ustreznim shranjevanjem in diverzifikacijo povečajo odpornost.
„Hitrejši prehod na distribuirano čisto energijo ni le podnebni ali industrijski imperativ, temveč način, kako otežiti napad na omrežje,“ je izpostavil.
Lekcije iz Ukrajine in nova logika konfliktov
Kot ključen primer navaja ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki po njegovem kažejo, kako lahko dolgotrajen pritisk na oskrbo z energijo postane sredstvo za destabilizacijo države. „Odločilni dejavnik ni le to, kaj se dogaja na fronti, temveč ali lahko družbe vzdržujejo oskrbo z električno energijo, vodo in digitalnimi sistemi,“ je ocenil.
Pri tem opozarja tudi na psihološki vidik takšnih napadov. Cilj ni zgolj fizična škoda, temveč ustvarjanje nevzdržnih življenjskih razmer in pritisk na politične odločitve. „Cilj je pogosto tako psihološki kot politični,“ je dodal.
Sistemskih slabosti je več
Evropski sistem po njegovi oceni zaznamuje več strukturnih pomanjkljivosti: omejene zmogljivosti shranjevanja, pomanjkanje fleksibilnosti, neenakomerno povezovanje omrežij med državami ter vse večja odvisnost od digitalnih sistemov, ki so izpostavljeni kibernetskim napadom. „To so odprta povabila,“ je opozoril na kombinacijo fizičnih in digitalnih groženj.
V takšnem okolju se po njegovih besedah prepletajo sabotaže, kibernetski napadi in geopolitični pritiski, kar dodatno povečuje tveganje za motnje v oskrbi.
Energetska odpornost kot del obrambne politike
Middendorp poudarja, da bi morala Evropa energetsko odpornost obravnavati kot enakovredno varnostno, industrijsko in podnebno prioriteto. „Odporni civilni energetski sistemi so odvračilna infrastruktura,“ je ocenil.
Kot ključne ukrepe navaja večjo decentralizacijo proizvodnje, razvoj skladiščnih zmogljivosti ter okrepitev kibernetske zaščite. Tak pristop zmanjšuje število kritičnih točk odpovedi in otežuje morebitne napade.
Ob tem opozarja tudi na pomen evropskih politik, ki že obstajajo, vendar jih je treba izvajati z varnostnim vidikom. „Če se izvajajo z varnostnim vidikom, lahko Evropo okrepi pred prisilo,“ je izpostavil ob razpravi o razvoju energetskih omrežij.
Potrebna usklajenost z obrambnimi strukturami
Po njegovem mnenju mora biti načrtovanje energetskih sistemov tesneje povezano z nacionalnimi strategijami civilne obrambe in zavezniškimi pričakovanji. To vključuje tudi skupne vaje, stresne teste in usklajeno delovanje različnih sektorjev – od energetike do telekomunikacij in lokalnih skupnosti.
„Kriza ne bo spoštovala institucionalnih meja, zato tudi pripravljenost ne more,“ je opozoril.
Na koncu poudarja, da zanesljiva oskrba z energijo ni zgolj gospodarsko vprašanje, temveč temelj delovanja družbe. „Družba, ki ne more ohranjati luči prižgane, tovarn v teku in ljudi na toplem, ne more dolgo vzdrževati vojaških operacij ali politične enotnosti,“ je sklenil.
Tom Middendorp je upokojeni štirizvezdični general nizozemske kraljeve vojske in nekdanji načelnik obrambnega oddelka nizozemskih oboroženih sil ter predsednik Mednarodnega vojaškega sveta za podnebje in varnost. Njegovo mnenje je bilo objavljeno na portalu Euractiv.
