V večini regij po državi beležimo zelo sušne razmere, na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico pa izjemno sušne razmere površinskega sloja tal, v današnji objavi Sušomer navaja Agencija RS za okolje (Arso). “Kar opažamo v letošnjem letu, je relativno zgoden začetek suše,” je za STA izpostavila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.
[STA] – “Glede na dolgoletno povprečje v zadnjem 30-dnevnem obdobju v večjem delu države beležimo izjemno suhe razmere, na severovzhodu in skrajnem severozahodu pa zelo suhe razmere. Kazalnik padavin se giblje od pet do 45 odstotkov,” je zapisano v današnji objavi podatkov na Arsovem spletnem orodju za spremljanje suše Sušomer.
V orodju je tako zaradi ugotovljenih izjemno sušnih razmer Arso poleg Koroške, ki jo je tako obarval že pred tednom dni, zdaj rdeče obarval še osrednjo Slovenijo in Notranjsko, preostalo državo pa oranžno zaradi ugotovljenih zelo sušnih razmer. Z vidika vodnobilančnega stanja površinskega sloja tal Arso v prihodnjih dneh pričakuje nadaljevanje sušnih razmer.
Agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik je izpostavila razmeroma zgoden začetek suše v letošnjem letu. Zadnji mesec dni imamo namreč v Sloveniji zelo skromne padavine, mesec je bil izjemno suh, hkrati tudi nadpovprečne temperature, tudi zelo hitro se je pojavil prvi vročinski val in še tiste padavine, ki so bile, so bile zelo kratkotrajne, je dodala.
Sušomer
Po podatkih Sušomera v zadnjem 30-dnevnem obdobju temperaturni odkloni v Sloveniji znašajo od dve do 3,5 stopinje Celzija.
“Površinski sloj tal je zelo izsušen, zaradi vročine je zelo visoko izhlapevanje, hkrati pa smo v obdobju pomanjkanja padavin, pa tudi za naprej kakšnih obilnejših padavin ni na vidiku,” je izpostavila Sušnik.
Ob tem pri primerjavi statističnih podatkov za nekaj let nazaj ugotavlja, da je letos vodni primanjkljaj predvsem v površinskem sloju tal eden največjih, kar jih beležijo v obdobju od konca maja do konca junija. “Tako da bomo spet, žal, lahko govorili o neki anomaliji že zelo na začetku poletja,” je dodala.
Sušne razmere pa ne ogrožajo le kmetijske pridelave, ampak lahko vplivajo tudi na oskrbo s pitno vodo. “Ne bi želela strašiti, da se nam lahko v kakšni regiji ponovi Primorska leta 2022, ampak vsekakor smo šele na začetku poletja, v visoki sezoni turizma in tudi sezoni visoke porabe vode zaradi vročine. Tako da lahko mogoče pride tudi kakšna težava pri oskrbi s pitno vodo, kar nas pa verjetno lahko potem konec koncev najbolj skrbi,” je ob vprašanju, kaj junijske izjemno sušne razmere pomenijo za ljubljansko urbano regijo, kjer živi okoli pol milijona ljudi, dejala Sušnik.
Po podatkih Sušomera je vodnatost večine rek po državi mala, srednjo vodnatost ohranjajo še posamezne reke na severozahodu in v osrednji Sloveniji ter Drava. Pretoki rek so ustaljeni s trendom počasnega zmanjševanja.
Nizkovodne razmere beležijo na približno 30 odstotkih vodomernih postaj, in sicer na Muri, Kolpi ter na posameznih manjših rekah na Gorenjskem in v porečju Savinje, navaja Arso. Vodnatost rek se bo še zmanjševala.
Znižujejo se tudi gladine podzemne vode, Arso pa ob nadaljnjem zniževanju pričakuje postopno poslabšanje sušnih razmer.
Arso podatke v orodju Sušomer posodablja vsak četrtek. Na Koroškem, kjer je izjemno sušne razmere ugotavljal že pred enim tednom, so nekatera komunalna podjetja ob zaznani povečani porabi pitne vode v zadnjem obdobju že pozvala k premišljeni rabi pitne vode.
Foto: Pixabay
