Razprodaja na finančnih trgih se je iz ZDA hitro prelila v Azijo. V ozadju ni le kratkoročna nervoza, temveč vse bolj konkretna bojazen, da bi se energetski šok z Bližnjega vzhoda zavlekel in potisnil stroške financiranja še višje.
Del napetosti je sicer popustil po odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da rok za morebitno vojaško ukrepanje proti Iranu podaljša za 10 dni. A olajšanje je bilo kratkotrajno. V ospredju ostaja vprašanje, ali bi se lahko konflikt razširil tudi na kopensko raven in kako dolgo bo ključna Hormuška ožina dejansko omejena za promet.
Nafta ostaja visoko, negotovost še višja.
Po hitri rasti so se cene nafte nekoliko umirile. Brent je zdrsnil za približno 1 odstotek na 107,07 dolarja za sod, vendar to ni bistveno spremenilo razpoloženja. Trg še vedno v ceno vgrajuje tveganje motenj v dobavi in posledično pritisk na inflacijo.
Iran je ameriški predlog za končanje konflikta zavrnil kot „enostranski in nepošten“, kar dodatno zmanjšuje možnosti za hitro umiritev razmer.
Azija pod pritiskom, tehnološki sektor izgublja
Padci so bili v Aziji precej razpršeni, a izraziti. Indeks MSCI azijsko-pacifiških delnic brez Japonske je izgubil 1,4 odstotka in je na poti do približno 3-odstotnega tedenskega minusa.
Japonski Nikkei je padel za 1,3 odstotka, južnokorejski KOSPI pa kar za 3 odstotke – v enem tednu je torej izgubil že 8,5 odstotka. Kitajski CSI300 je zdrsnil za 1 odstotek, hongkonški Hang Seng za 0,4 odstotka.
V ZDA je bil pritisk v četrtek še bolj očiten. Nasdaq je izgubil 2,4 odstotka in je zdaj približno 11 odstotkov pod rekordom iz konca oktobra, trg je s tem že v korekciji. Terminske pogodbe so v azijskem trgovanju sicer rahlo okrevale, a brez pravega preobrata.
Dražji denar: obvezniški trg spreminja pričakovanja
Eden bolj pomembnih premikov se dogaja na obvezniških trgih. Višje cene energije pomenijo več inflacijskega pritiska, to pa neposredno vpliva na pričakovanja glede obrestnih mer.
Donosnosti so se znova dvignile. Na Japonskem so 10-letne obveznice dosegle 2,31 odstotka, v Avstraliji 5,076 odstotka. V ZDA je donosnost dvoletnih obveznic ostala pri 3,9714 odstotka, potem ko je pred tem poskočila za 10 bazičnih točk.
Trg trenutno vidi približno 50-odstotno verjetnost, da bo ameriška centralna banka letos še zaostrila politiko.
Presenetljiv signal je prišel tudi iz Norveške, tamkajšnja centralna banka zdaj pričakuje dvig obrestnih mer, še nedavno je namreč napovedovala njihovo postopno zniževanje v prihodnjih letih.
Valute in zlato: klasičen beg v varnost
Ob povečani negotovosti se je okrepil ameriški dolar. Najbolj je bil pod pritiskom avstralski dolar, ki je padel na okoli 0,6872 ameriškega dolarja, kar je najnižja raven v dveh mesecih.
Evro se giblje okoli 1,1533 dolarja, medtem ko se jen približuje ravni 160 za dolar, kjer trg že pričakuje morebitno posredovanje oblasti.
Zlato je po padcu v prejšnji seji ponovno pridobilo. Cena se je zvišala za 0,6 odstotka na 4405 dolarjev za unčo, kar odraža povečano povpraševanje po varnih naložbah.
