Kornelijanska dilema, literarni pojem iz tragedij francoskega dramatika Pierra Corneilleja, po mnenju publicista in profesorja Boštjana M. Turka ponuja uporaben okvir za razumevanje sodobnih političnih odločitev. V kolumni, avtor izpostavlja povezavo med usodnimi zgodovinskimi razpotji in aktualnimi političnimi dilemami, s posebnim poudarkom na napovedanem posvetovalnem referendumu o izstopu Slovenije iz Nata. Ta, opozarja Turk, utegne ob spretni politični taktiki prerasti v realno tveganje za geopolitično preusmeritev države.
Boštjan M. Turk: Ali lahko literatura kaj pove o politiki? Tudi o Golobovi? Seveda. Navedimo morda najuporabnejši primer. To je le kornelijanska dilema. Gre za težko izbiro med dvema slabima možnostima, ki obe prinašata poraz in sta življenje ogrožajoči. Izraz izvira od francoskega dramatika Pierra Corneilleja, ki je v svojih tragedijah prikazoval notranje boje junakov. Ti junaki so pogosto morali izbirati med dolžnostjo in ljubeznijo, pri čemer jih nobena odločitev ni postavljala na varno stran sveta, nasprotno.
Na primer, protagonist Rodrigue v drami Le Cid se mora odločiti med tem, ali naj ubije očeta svoje ljubljene in ohrani družinsko čast ali pa ga pusti živeti in s tem izgubi samospoštovanje, posledično pa ljubezen svoje zaročenke Chimène. Obe izbiri prinašata najtežje možne posledice.
Kornelijanska dilema torej pomeni odločanje med dvema težkima in neprijetnima možnostma. Takšne dileme poudarjajo notranji konflikt in moralno odgovornost osebe, ki se mora odločiti. Danes ta izraz uporabljamo za vsako situacijo, kjer je treba izbrati med dvema težkima in neprijetnima rešitvama.
Širše gledano kornelijanska dilema presega gledališče. Najbolj znan primer je atentat v Sarajevu leta 1914, ki je določil čas – 20. stoletje, v katerem smo se oblikovali. Vsi, ki ustvarjamo in razmišljamo o družbenih dogajanjih, smo otroci tega stoletja. Njegove posledice namreč občutimo še danes.
Gavrilo Princip
28. junija 1914 je atentator Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstro-ogrskega nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Ta umor je bil posledica napetosti med različnimi narodi na Balkanu in nasprotij do avstro-ogrske oblasti. Atentat je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do izbruha prve svetovne vojne, saj so se velike sile zavezale k vojni zaradi zavezništev in rivalstev. Avstro-Ogrska se je tako znašla prav pred klasično kornelijansko dilemo. Odločiti se je morala med dvema enako težkima možnostma: sprejeti atentat na prestolonaslednika brez večjega odziva ali pa napasti Srbijo.
Sprijaznjenje z umorom bi pomenilo priznanje šibkosti in spodbudilo nadaljnje napade na njeno avtoriteto, medtem ko bi vojna lahko sprožila širši evropski konflikt. Odločila se je za napad, kar je sprožilo verižno reakcijo mednarodnih zavezništev in vodilo v svetovno vojno. Dilema je bila usodna, saj je Avstro-Ogrsko na koncu stala obstanka. S tem dogodkom se je začelo tudi 20. stoletje.
Je ta pojem danes preživet? Stvarnost govori drugače. Literaturo v življenje obuja prav Robert Golob. Odločil se je, da bo izvedel posvetovalni referendum o izstopu države iz severnoatlantskega zavezništva, pobuda je (bila) v zraku. Za medije je še eksplicitno potrdil, da Nato nikoli ni bil njegova opcija. Čeprav so državljani Slovenije leta 2003 vstop v Nato podprli z 66 odstotki glasov, danes podpora članstvu komaj presega 50 odstotkov.
Zadnja raziskava Nata kaže, da bi za izstop glasovalo 11 odstotkov ljudi, kar 31 odstotkov pa je neopredeljenih – ta visoka neodločenost ustvarja tveganje, da bi referendum o izstopu ob spretni populistični kampanji lahko uspel. Slovenija je med članicami na dnu tudi po podpori dvigu obrambnih izdatkov, kar dodatno kaže na šibko politično enotnost glede zavezništva.
A to še zdaleč ni največja stvar… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator oddaje/podkasta Ura resnice)
Foto: zajem zaslona/Info360 Ura resnice YT
