Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred začetkom izvajanja novega zakona z izvršnim ukazom zadržal ključne sankcije in carine, povezane z Rusijo. Ukrepi bi prizadeli tudi države, ki kupujejo rusko nafto in zemeljski plin.
Trump je odločitev utemeljil z nacionalnimi interesi Združenih držav Amerike, o uporabi zakonske izjeme pa je obvestil kongres. Izjema bo veljala, dokler predsednik ali pristojni člani njegove administracije ne presodijo, da so potrebni dodatni ukrepi, je razvidno iz ukaza Bele hiše.
Trump je zakon o sankcioniranju Rusije in Irana, poimenovan po republikanskem senatorju Lindseyju Grahamu, podpisal 18. septembra. Zakon je razširil možnosti za uvedbo sankcij proti ruskim predstavnikom, finančnim ustanovam in drugim subjektom, povezanim z rusko oblastjo.
Predvidene do stoodstotne carine
Zakon je omogočal uvedbo do stoodstotnih carin na blago iz petih največjih državnih uvoznic ruske nafte in plina. Ukrepi bi lahko doleteli tudi države, ki bi po začetku veljavnosti zakona nadaljevale nove nakupe ruskih energentov ali Rusiji pomagale pri izogibanju sankcijam.
Med največjimi kupci ruske nafte sta Kitajska in Indija. Obe državi sta Washington opozorili na posledice novih ukrepov. Peking je nasprotoval ameriškemu poseganju zunaj njegove jurisdikcije, Indija pa je opozorila, da bi carine lahko škodovale dvostranskim odnosom.
Po poročanju Reutersa bi novi ukrepi lahko dodatno zvišali cene nafte in goriv, kar bi bilo za Trumpovo administracijo posebej občutljivo pred ameriškimi vmesnimi volitvami. Ameriški potrošniki se že spoprijemajo z višjimi stroški energentov.
Trumpova odločitev je sprožila kritike demokratov in dela republikancev. Demokratski kongresnik Don Beyer je predsedniku očital, da je popustil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ter ravnal v nasprotju z namenom zakona, ki ga je sprejel kongres.
Trump se je pred tem znašel pod kritikami tudi zaradi dogovora o ruski dobavi dizelskega goriva. V zameno je pristal na odpravo dela omejitev za ruski izvoz, kar naj bi pomagalo znižati cene goriva, kritiki pa opozarjajo, da prihodki od prodaje energentov financirajo rusko vojno proti Ukrajini.
