DZ se bo na torkovi izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja. Dan pozneje bo začel teči drugi krog iskanja predsednika vlade, v katerem je pričakovati kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije, poroča STA.
Predsednica republike, ki je bila po marčnih parlamentarnih volitvah v prvem krogu edina predlagateljica kandidata za predsednika vlade, je pred približno tednom dni sporočila, da kandidata ne bo predlagala. Kot je pojasnila, se v pogovorih s poslanskimi skupinami ni izkazala večinska podpora nobenemu kandidatu, predloga za vodenje manjšinske vlade pa ne želi dati.
V dopisu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je zapisala, da se je med posvetovanji pokazalo pomanjkanje spoštovanja in zaupanja, ki sta nujna za nadaljevanje postopka. Po opravljenih pogovorih tudi ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev predsednika vlade. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob ji je ob tem dejal, da v takšnih okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati. DZ se bo z njeno odločitvijo, da posvete zaključi brez predloga kandidata, seznanil na izredni seji v torek.
Drugi krog in pričakovana kandidatura Janše
V sredo bo v skladu z ustavo in poslovnikom DZ začel teči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem lahko kandidata za predsednika vlade poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Najverjetnejši kandidat ostaja Janez Janša, ki je že pred odločitvijo predsednice napovedal korake za oblikovanje nove koalicije.
Po sredini potrditvi sprememb zakona o vladi, ki število ministrstev zmanjšuje z 19 na 14, naj bi strankam, ki so zakon podprle, poslal izhodišča za koalicijsko pogodbo. Spremenjeno ureditev so poleg SDS podprli še poslanci NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, ki so tudi v nekaterih prejšnjih glasovanjih delovali usklajeno.
V SDS nadaljnjih korakov za zdaj ne komentirajo. Da so izhodišča prejeli, so potrdili v Demokratih in SLS. Predsednica SLS Tina Bregant je ocenila, da so ustrezna, ter dodala, da usklajevanja potekajo in da bo več znanega prihodnji teden. V NSi se na vprašanja niso odzvali, v Fokusu pa so navedli, da izhodišč niso prejeli, pričakujejo pa vključitev v pogovore. Tudi v Resnici do konca tedna izhodišč niso dobili.
Predsednik Resnice Zoran Stevanović je poudaril, da se njihova stranka koalicijskih pogajanj ne namerava udeleževati in ne pričakuje posebnega sporazuma o sodelovanju. Kljub temu je Janša napovedal, da jim bodo izhodišča poslali.
Janša je v sredinem pogovoru za Planet TV izpostavil, da se v SDS še niso odločili za prevzem mandata. “V to se bomo spustili, če bomo ugotovili, da imamo ustrezno opremo za gašenje požara,” je dejal. Ob tem je priznal pomisleke glede vodenja države v zahtevnih razmerah in poudaril, da šibke vlade ne bodo sestavljali. Kot eno od možnosti je omenil tudi partnerstvo za razvoj.
V javnosti že krožijo kadrovske kombinacije
V javnosti so se medtem pojavile prve neuradne informacije o možni sestavi vlade. Po teh naj bi NSi, SLS in Fokus skupaj dobili štiri ali pet ministrstev. Med možnimi kandidati se omenjajo Jernej Vrtovec za infrastrukturo in energetiko ter Janez Cigler Kralj za področje družine, socialnih zadev ali izobraževanja.
Za obrambno ministrstvo se kot možni kandidati omenjajo Matej Tonin, Valentin Hajdinjak in Janez Žakelj. NSi bi lahko pripadlo tudi kmetijsko ministrstvo, za katero naj bi bil interes tudi v SDS.
Med možnimi imeni sta tudi predsednica SLS Tina Bregant, ki bi lahko prevzela funkcijo ministrice brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Monika Kirbiš Rojs iz Fokusa za področje regionalnega razvoja.
Demokratom naj bi pripadla tri ministrstva. Anže Logar se omenja za resor gospodarstva, dela in športa, Tadej Osterc za zdravstvo, kot možna kandidata za kulturo ali pravosodje pa Aleš Novak oziroma Senko Pličanič.
V kvoti SDS se kot verjetna omenjata Andrej Šircelj za finance in Zvone Černač za področje lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja ali okolja. Zunanji resor naj bi prevzel Tone Kajzer, med kandidati za notranjega ministra pa se omenja Aleš Hojs.
V strankah ob tem poudarjajo, da gre zgolj za špekulacije in da bodo najprej uskladili programska izhodišča prihodnje vlade.
Roki za vložitev kandidatur
Po torkovi seji DZ bodo imeli predlagatelji 14 dni časa za vložitev kandidatur. Glasovanje o kandidatu ali kandidatih za predsednika vlade bo potekalo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po izteku roka.
Če bo vloženih več kandidatur, bo DZ o vsakem kandidatu glasoval posebej, najprej o morebitnem kandidatu predsednice republike. Če nihče ne bo izvoljen, lahko DZ odloči o ponovnih volitvah predsednika vlade, ki se izvedejo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu takšnega sklepa.
