Državni zbor je zavrnil imenovanje višjega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika. Proti njegovemu imenovanju je glasovalo 44 poslancev, s čimer je DZ dokončno ustavil kandidaturo, ki jo je Sodni svet pred tem podprl soglasno.
Hrovat brez podpore ostaja po tem, ko njegovega imenovanja že prejšnji teden ni podprla mandatno-volilna komisija DZ. Proti je tedaj glasovalo devet članov komisije iz vrst SDS, Resnice, Demokratov ter poslanske skupine NSi, SLS in Fokus, pet članov iz vrst opozicije pa je kandidaturo podprlo.
Končno odločitev je na današnji plenarni seji sprejel državni zbor. Kot poroča Info360, je proti imenovanju Hrovata glasovalo 44 poslancev.
Kandidaturo zaznamoval nezakoniti pripor Bojana Požarja
Hrovat je trenutno vodja kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Ljubljani. Pozornost javnosti je njegova kandidatura pritegnila zaradi odločitve iz marca 2022, ko je bil član senata, ki je zoper novinarja Bojana Požarja odredil prisilno privedbo in nato do 30 dni pripora.
Požar je bil v kazenskem postopku zaradi zasebne tožbe nekdanjih lastnikov Večera Saša Todorovića in Uroša Hakla na prvi stopnji oproščen. Senat višjega sodišča, v katerem so bili Hrovat, Igor Mokorel in Katarina Turk Lukan, je pripor odredil, čeprav Požarjeva navzočnost na obravnavi ni bila obvezna.
Vrhovno sodišče je sklep razveljavilo in poudarilo, da “odreditev pripora nikakor ni bila nujna”. Opozorilo je tudi, da pripor pomeni poseg v pravico do osebne svobode, v katero je mogoče poseči le pod pogoji, ki jih določa ustava.
Kot smo poročali, je Hrovat sporno odločitev na predstavitvi pred Sodnim svetom označil za napako. Svet je njegovo pojasnilo sprejel in njegovo kandidaturo podprl soglasno.
Sodni svet kritičen do poslancev
Sodni svet je bil po zavrnitvi kandidature na mandatno-volilni komisiji kritičen do poslancev, ker svoje odločitve niso obrazložili.
“Sodni svet z resno zaskrbljenostjo in začudenjem ugotavlja, da Mandatno-volilna komisija Državnega zbora ni podprla treh predlogov za izvolitev na sodniška mesta in enega predloga za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika, pri tem pa poslanci, ki predlogov niso podprli, za svojo odločitev niso podali nobenih razlogov ali pojasnil,” so navedli.
Podpredsednik Sodnega sveta Matej Čujovič je pojasnil, da pozneje razveljavljena odločitev sama po sebi ne more biti odločilno merilo pri presoji kandidatove primernosti. Po njegovih besedah naj bi razveljavitev odločitve potrjevala sposobnost sodnega sistema, da popravlja napake.
Poslanci tej presoji niso sledili. Z današnjim glasovanjem je Hrovatova kandidatura za vrhovnega sodnika dokončno zavrnjena.
