Egipt stopnjuje pritisk na Evropsko unijo glede financiranja migrantske in begunske krize ter opozarja, da država za oskrbo milijonov beguncev in migrantov letno porabi več kot 8,5 milijarde evrov.
Kairo ob tem poudarja, da že skoraj desetletje učinkovito preprečuje odhode migrantskih ladij proti Evropi, zaradi česar se vse bolj predstavlja kot ključni varnostni partner Bruslja pri zajezitvi nezakonitih migracij čez Sredozemlje.
Evropska unija medtem računa na Egipt kot eno najpomembnejših držav za nadzor migracijskih poti iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Egipt: gostimo več kot 10 milijonov ljudi
Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty trdi, da država trenutno gosti več kot 10 milijonov beguncev in migrantov.
Po njegovih besedah številni ne živijo v begunskih taboriščih, ampak neposredno med lokalnim prebivalstvom, kar dodatno povečuje pritisk na stanovanja, infrastrukturo in javne storitve.
Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) sicer uradno registrira okoli 1,1 milijona beguncev in prosilcev za azil v Egiptu. Razlika izhaja iz tega, da egiptovske oblasti v skupno številko vključujejo tudi neregistrirane migrante in druge tuje državljane.
Profesor migracijskih študij Andrew Geddes opozarja, da se je pogajalski položaj Egipta dodatno okrepil zaradi političnega pritiska v Evropi, kjer številne vlade poskušajo zmanjšati nezakonite migracije.
Vojna v Sudanu dodatno obremenjuje Egipt
Položaj se je močno zaostril po začetku vojne v Sudanu, ki je sprožila nov val beguncev proti Egiptu.
Država že dlje časa gosti velike skupnosti Sircev, Palestincev, Južnosudancev, Eritrejcev, Etiopijcev, Jemencev in Iračanov, vojna v Sudanu pa je pritisk še povečala.
Egipt in Evropska unija sta lani podpisala strateško partnerstvo v vrednosti 7,4 milijarde evrov za obdobje med letoma 2024 in 2027.
Paket vključuje posojila, investicije in nepovratna sredstva, od tega približno 200 milijonov evrov neposredno za upravljanje migracij.
Toda Kairo zdaj odkrito sporoča, da ta sredstva niso dovolj glede na dejanske stroške, ki jih nosi država.
Stanovanjska kriza in rast cen
Migracijski pritisk se vse bolj odraža tudi na stanovanjskem trgu, predvsem v Kairu.
Najemnine na širšem območju egiptovske prestolnice so se letos zvišale med 10 in 18 odstotki. Povprečna najemnina za enosobno stanovanje znaša okoli 510 evrov na mesec, medtem ko minimalna plača v Egiptu dosega približno 132 evrov.
Obenem se zmanjšuje tudi mednarodna pomoč. UNHCR opozarja, da je povprečna mesečna pomoč na begunca padla z okoli 9,4 evra leta 2022 na manj kot 3,4 evra leta 2025.
Kritike zaradi človekovih pravic
Sodelovanje med Brusljem in Kairom je medtem vse bolj pod drobnogledom organizacij za človekove pravice in dela Evropskega parlamenta.
Kritiki opozarjajo, da EU krepi sodelovanje z Egiptom brez dovolj močnih jamstev glede zaščite beguncev in spoštovanja človekovih pravic.
Strokovnjaki Združenih narodov za človekove pravice so marca opozorili na povečane deportacije, samovoljne aretacije in domnevne kršitve pravic migrantov in beguncev, predvsem Sudancev in Sircev.
Egipt te obtožbe zavrača in trdi, da ljudi ne vrača v države, kjer bi bili lahko ogroženi.
Bruselj v vse težjem ravnotežju
Primer Egipta znova razkriva širšo evropsko dilemo pri migracijski politiki.
Evropska unija želi omejiti migracijske tokove proti Evropi, zato vse bolj sklepa dogovore z državami severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Toda takšno sodelovanje pogosto spremljajo očitki, da Bruselj v zameno za nadzor migracij popušča pri vprašanjih človekovih pravic.
Egipt pa svojo geografsko in politično vlogo vse bolj uporablja kot pomemben pogajalski vzvod v odnosih z Evropo.
