Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da je Slovenija s sankcioniranjem satirične objave v tedniku Mladina kršila pravico do svobode izražanja. Sodba se nanaša na primer iz leta 2011, ko je Mladina v satirični rubriki objavila primerjavo družinske fotografije poslanca Branka Grimsa s fotografijo družine nacističnega propagandista Josepha Goebbelsa. Po presoji sodišča poseg slovenskih sodišč v svobodo izražanja ni bil nujen v demokratični družbi.
Primer je imel dolgo sodno pot. Grims je proti Mladini vložil tožbo zaradi posega v čast in dobro ime ter zahteval visoko denarno odškodnino in javno opravičilo. Slovenska sodišča so sprva zavzela različna stališča: okrožno sodišče je tožbo zavrnilo, višje sodišče pa je kasneje presodilo, da je bila objava družinskih fotografij nedopusten poseg, ter Mladini naložilo objavo opravičila in plačilo odškodnine. Takšno odločitev so nato potrdila še vrhovno in ustavno sodišče.
Evropsko sodišče je v sodbi poudarilo, da je bila sporna objava del širše razprave o političnih metodah in javnem delovanju izpostavljenega politika, zato je šlo za temo v javnem interesu. Po presoji sodišča domača sodišča niso zadostno upoštevala konteksta, v katerem je bila objava objavljena, niti dejstva, da je šlo za satirično rubriko z jasno prepoznavnim provokativnim slogom.
Pomemben element presoje je bil tudi doseg objave. ESČP je opozorilo, da je šlo za satirični del tiskanega tednika, namenjenega specifičnemu krogu bralcev, in ne za množični avdiovizualni medij ali široko razširjeno spletno vsebino. Zato učinek na ugled posameznika po oceni sodišča ni mogel biti primerljiv z vplivom, ki bi ga imeli televizijski ali spletni posnetki z večmilijonskim dosegom.
Sodišče je dodatno izpostavilo, da so slovenska sodišča v postopku odločala zgolj o zahtevku Branka Grimsa, ne pa o zahtevkih njegove žene in otrok, ki so bili zaradi iste objave že obravnavani v ločenih postopkih. Posledic za družinske člane zato po presoji ESČP ne bi smela biti osrednja podlaga za omejevanje svobode izražanja v Grimsovem primeru.
Zaščita ugleda v konkretnem primeru ni upravičevala omejitve svobode izražanja
Na podlagi teh ugotovitev je sodišče odločilo, da zaščita ugleda v konkretnem primeru ni upravičevala omejitve svobode izražanja. Sloveniji je naložilo plačilo premoženjske škode in stroškov postopka, medtem ko je za nepremoženjsko škodo presodilo, da že sama ugotovitev kršitve pomeni zadostno zadoščenje.
Kot poroča Dnevnik, so v Mladini sodbo označili za pomembno sporočilo slovenskim sodiščem in širši javnosti. Odgovorni urednik Grega Repovž je poudaril, da odločitev krepi položaj politične satire in kritičnega novinarstva ter opozarja na nujnost skrbnejšega tehtanja človekovih pravic v domačih postopkih.
Odvetnica Jasna Zakonjšek, ki je zastopala Mladino, je ob razglasitvi sodbe izpostavila, da je ESČP ponovno potrdilo, da morajo politiki v demokratični družbi prenesti ostrejše oblike kritike, tudi kadar so te izražene skozi satirične in provokativne prijeme, če so umeščeni v razpravo o njihovem javnem delovanju.
Odziv Branka Grims
Branko Grims je sodbo označil za politično motivirano. Po njegovem mnenju ne gre za pravno, temveč ideološko odločitev, ki po njegovih besedah pomeni vsiljevanje levičarskih pogledov pod krinko prava. Poudaril je, da se je za sodno pot odločil zaradi zaščite družine, ne zaradi osebne prizadetosti, ter dodal, da svoboda izražanja ne more pomeniti pravice do žaljenja in poniževanja.
Grims je v odzivu poudaril, da je bila z objavo po njegovem mnenju nedopustno prizadeta zasebnost njegove družine, zlasti pravice takrat mladoletnih otrok, ki niso javne osebe. Ocenil je, da je objava povzročila stigmatizacijo in pritisk na družinske člane, predvsem na otroke, ter opozoril, da sodba ESČP po njegovem prepričanju odpira nevaren precedens, saj naj bi napade na družinske člane politikov obravnavala kot dopustne v imenu svobode izražanja. Ob tem je izrazil stališče, da se sodišče ni vsebinsko opredelilo do varstva pravic otrok in zasebnosti družine, ter ocenil, da takšna praksa spodkopava temeljne vrednote Evropske unije.
