Pametna očala so na prvi pogled podobna običajnim očalom, vendar lahko vsebujejo kamere, mikrofone in internetno povezavo. Evropski odbor za varstvo podatkov opozarja, da lahko uporabniki z njimi ljudi fotografirajo, snemajo ali poslušajo, ne da bi ti sploh vedeli, da se njihovi osebni podatki zbirajo.
Evropski odbor za varstvo podatkov oziroma EDPB je sprejel prvo posebno izjavo o tveganjih, povezanih s pametnimi očali. Dokument vsebuje začetne smernice za uporabnike, proizvajalce ter ponudnike aplikacij in drugih storitev.
“Te naprave so videti kot običajna očala, vendar vsebujejo kamere in mikrofone ter so povezane z internetom,” je opozorila predsednica odbora Anu Talus. Po njenih besedah to odpira resna vprašanja glede zasebnosti, saj so lahko posamezniki posneti brez svoje vednosti.
Tveganje je še večje v občutljivih okoljih, kot so bolnišnice, šole in delovna mesta, ter kadar uporabniki posnetke objavijo na družbenih omrežjih. Posebej izpostavljeni so otroci – tako kadar pametna očala uporabljajo sami kot kadar jih z njimi snemajo drugi.
Kdaj veljajo pravila GDPR?
Odgovornost uporabnika je odvisna predvsem od načina uporabe pametnih očal. Če posameznik posnetek objavi na javnem profilu družbenega omrežja ali očala uporablja pri poklicnem, uradnem oziroma političnem delovanju, se lahko šteje za upravljavca osebnih podatkov.
To pomeni, da mora imeti za obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago, posameznike pa mora obvestiti, kdo njihove podatke obdeluje in za kakšen namen.
Drugače je pri snemanju družinskih članov ali prijateljev za povsem zasebne namene. V takšnem primeru praviloma velja tako imenovana gospodinjska oziroma domača izjema, zato se GDPR ne uporablja.
To pa ne pomeni, da je v zasebnem okolju dovoljeno prav vse. Tudi kadar GDPR ne velja, lahko za uporabo posnetkov veljajo kazenski, civilni, delovnopravni in drugi predpisi.
Snemanje mora biti jasno opazno
Evropski odbor poudarja, da bi moralo biti snemanje s pametnimi očali ljudem v bližini jasno vidno. Kot možne rešitve navaja močne opozorilne lučke LED, zvočne signale, glasovna opozorila, obvestila na povezanem telefonu ali posebno obliko očal, po kateri bi bilo takšno napravo mogoče takoj prepoznati.
Opozorila morajo biti zanesljiva, težko spregledljiva in vedno aktivna med snemanjem.
“Ko gre za zasebnost, si posamezniki zaslužijo jasna opozorila, ne skritih presenečenj,” je poudarila Talus. Ljudje bi morali tudi na javnem kraju jasno vedeti, da jih nekdo fotografira ali snema.
Pametna očala tudi kot orodje za nadzor
Ob izjavi je bilo objavljeno tudi strokovno poročilo Povezani pogled: snemanje, nadzor in zbiranje dokazov v dobi pametnih očal. Raziskava je pokazala, da se pametna očala v nekaterih primerih uporabljajo za medosebni nadzor, spremljanje vedenja drugih in zbiranje dokazov proti njim.
Avtor poročila opozarja tudi na neenak položaj med osebo, ki obvlada tehnologijo in snema, ter človekom pred kamero, ki morda sploh ne ve, da je postal del posnetka. EDPB zato proizvajalce poziva k razvoju skupnih industrijskih standardov, ki bi omogočili jasno prepoznavanje naprav in večji nadzor posameznikov nad njihovimi podatki.
