Nova raziskava mreže Eurocities razkriva, da se evropska mesta soočajo z vse bolj izrazitimi podnebnimi tveganji, pri čemer se njihova sposobnost prilagajanja ne krepi dovolj hitro. Evropa ostaja celina z najhitrejšim segrevanjem na svetu, kar po ocenah Evropske agencije za okolje pomeni povečanje pojavov vročinskih valov, poplav in suš. Več kot 75 odstotkov prebivalcev živi v urbanih okoljih, zato so mesta med najranljivejšimi na vplive podnebnih sprememb.
Analiza je zajela 54 mest iz 17 evropskih držav, med njimi Portugalske, Italije, Nemčije, Španije in Francije. Podnebne spremembe ostajajo med glavnimi prioritetami večine županov, vendar podatki kažejo na opazne vrzeli pri zmogljivostih in koordinaciji odziva. Euronews navaja, da skoraj petina mest nima niti ene specializirane skupine ali zaposlenega, ki bi bil odgovoren za prilagajanje podnebnim razmeram.
Po podatkih raziskave ima 80 odstotkov mest razvite ali v pripravi načrte za ukrepanje v izrednih podnebnih razmerah. Približno 78 odstotkov mest uvaja ali že uporablja sisteme zgodnjega opozarjanja, ki prebivalce obveščajo o nevarnih vremenskih pojavih, kot so izredna vročina, močne padavine ali poplavna ogroženost.
Na področju gradnje 81 odstotkov mest uvaja predpise za nove objekte, ki poudarjajo odpornost na podnebne vplive. Hkrati 56 odstotkov mest redno izvaja ocene podnebnih tveganj v dvoletnih ali triletnih intervalih. Kljub temu 13 odstotkov mest ne omejuje gradnje na poplavno ogroženih območjih, kar pomeni dodatno izpostavljenost tveganjem.
V raziskavi so izpostavljena tudi urbana območja kulturne dediščine, kjer se v Turčiji in Grčiji zaradi dviga morske gladine povečuje ogroženost, kar dodatno poudarja nujnost dolgoročnega načrtovanja.
Človeški viri in financiranje ostajata največji izziv
Podnebni ukrepi ostajajo glavna politična prednostna naloga za skoraj 100 evropskih županov že tretje leto zapored. Kljub temu 19 odstotkov mest nima nobenega zaposlenega, ki bi bil specializiran za prilagajanje podnebnim spremembam, medtem ko ima 61 odstotkov mest do 10 takšnih zaposlenih. Mesta kot glavne ovire navajajo pomanjkanje sredstev, omejene kadrovske vire in zapleteno koordinacijo med agencijami.
Najpogostejši viri financiranja ostajajo občinski proračuni (87 odstotkov) ter sredstva iz evropskih skladov (83 odstotkov). Mesta pa opozarjajo, da trenutne finančne spodbude ne zadostujejo za obseg prilagoditvenih potreb, ki se večajo ob vsakem ekstremnem vremenskem dogodku.
Atene, ki so v zadnjih letih večkrat doživele izjemne vročinske valove, opozarjajo na nujnost sistemskih rešitev. Grški župan in senčni komisar Eurocities za odpornost na podnebne spremembe Haris Doukas je, kot navaja Euronews poudaril, da mesta potrebujejo močnejšo nacionalno in evropsko podporo. Po njegovih besedah je „ključna dolgoročna krepitev zmogljivosti in financiranja, ki bi omogočila, da so vse mestne dejavnosti in infrastruktura prilagojene realističnim podnebnim scenarijem“.
Foto: Pexels
