Podnebni alarm v Bruslju: Evropa se segreva hitreje, kot smo načrtovali

Evropska unija bi se morala začeti resno pripravljati na scenarij, v katerem se bo celina do konca stoletja segrela za približno 4 stopinje Celzija, opozarjajo znanstveni svetovalci EU. To pomeni priznanje, da je svet trenutno na poti, ki presega cilje pariškega podnebnega sporazuma, posledice pa bi lahko temeljito preoblikovale življenje v Evropi.

Predsednik Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe Ottmar Edenhofer je poudaril, da podnebne spremembe niso več oddaljeno tveganje. „Evropsko podnebje se hitro spreminja. To ni abstraktna nevarnost,“ je opozoril in dodal, da EU za zdaj nima jasnega skupnega razumevanja, na kaj se mora celina pripraviti.

Po njegovih besedah razdrobljenost pristopov vodi v neenotne ocene tveganj in posledično slabše obvladovanje podnebnih nevarnosti. Vse pogostejši vročinski valovi, poplave in suše že zdaj resno vplivajo na zdravje ljudi, gospodarstvo in ekosisteme, v zadnjih letih pa so v Evropi terjali več deset tisoč življenj.

Po poročanju Politica znanstveni odbor meni, da je treba kot izhodišče za načrtovanje upoštevati možnost, da se bo Evropa do leta 2100 segrela za približno 4 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Podoben pristop je nedavno sprejela tudi Francija, ki je v nacionalne strategije že vključila takšen scenarij.

Štirje ključni koraki za večjo odpornost

Poleg skupnega referenčnega scenarija odbor predlaga še vrsto ukrepov za večjo odpornost Unije. Med njimi so določitev zavezujočih ciljev prilagajanja, boljše usklajevanje nacionalnih strategij ter načrtovanje proračuna EU ob upoštevanju podnebnih tveganj.

Svetovalni odbor, ki ga sestavljajo ugledni znanstveniki in ima po zakonodaji EU nalogo usmerjati podnebno politiko, ima pri tem pomembno težo. Njegovo poročilo iz leta 2023, ki je priporočilo vsaj 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040, je pomembno vplivalo na oblikovanje ciljev institucij EU. Edenhofer je poudaril, da so tudi tokratna priporočila namenjena neposredno prihodnji zakonodaji.

Voda, kmetijstvo in meje prilagajanja

Znanstveniki opozarjajo, da bodo zlasti v južni Evropi suše postajale pogostejše in hujše. Po ocenah Medvladnega panela ZN za podnebne spremembe bi se že pri 2 stopinjah globalnega segrevanja s pomanjkanjem vode soočila več kot tretjina prebivalstva v regiji, pri 3 stopinjah pa bi se ta delež približno podvojil.

Države lahko del teh tveganj omilijo s prilagoditvenimi ukrepi, kot so spremembe v kmetijstvu ali učinkovitejše upravljanje vodnih virov. A strokovnjaki opozarjajo, da pri višjih stopnjah segrevanja obstaja resna nevarnost, da se nekateri sektorji in regije preprosto ne bodo več mogli prilagoditi.

Trenutno ima EU na ravni Unije zgolj strategijo prilagajanja iz leta 2021, ki jo številni ocenjujejo kot preveč splošno. Evropska agencija za okolje in Evropsko računsko sodišče sta že opozorila, da so nacionalni pristopi zelo neenotni in ponekod temeljijo na zastarelih znanstvenih podatkih.

Znanstveni odbor zato meni, da to ni dovolj. Med priporočili izpostavlja potrebo po sektorsko opredeljenih ciljih prilagajanja, na primer za leti 2030 in 2040, ter po razvoju finančnih mehanizmov za obvladovanje naraščajočih stroškov podnebnih nesreč, vključno s proračunskimi in zavarovalnimi rešitvami.

Kot skupno referenčno točko znanstveniki predlagajo pripravo na globalno segrevanje med 2,8 in 3,3 stopinje Celzija, kar bi za Evropo pomenilo približno 4 stopinje segrevanja. Po Edenhoferjevih besedah „načelo previdnosti“ zahteva, da se EU ne le pripravi na ta scenarij, temveč tudi preveri, kako odporni so njeni načrti ob še slabših razpletih, saj so globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij še vedno negotova.