Evropska unija namerava okrepiti iskanje alternativnih dobaviteljev energentov, da bi zmanjšala naraščajočo odvisnost od ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih dneh znova omenjal možnost prevzema nadzora nad Grenlandijo.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je v Bruslju, kot navaja Politico dejal, da so zadnji dogodki dodatno pokazali, kako tesno so energetske dobave povezane z varnostnimi vprašanji. „To so zelo nestabilni časi in to mora vplivati tudi na naše energetske odločitve,“ je dejal.
Združene države danes zagotavljajo več kot četrtino vsega plina, ki ga uvaža EU, še pred nekaj leti pa je bil ta delež okoli 5 odstotkov. Po popolni prepovedi uvoza ruskega plina se pričakuje, da se bo vloga ameriškega LNG še povečala, kar v Bruslju vse pogosteje ocenjujejo kot strateško tveganje.
Jørgensen je poudaril, da cilj ni zmanjševanje trgovine z Združenimi državami, temveč preprečevanje nove enostranske odvisnosti. „Ne želimo trgovinskih sporov, vendar moramo imeti več možnosti in več manevrskega prostora,“ je dejal.
Evropska komisija zato načrtuje poglobitev sodelovanja z več državami zunaj ZDA. Med potencialnimi partnerji je komisar navedel Kanado, Katar in več severnoafriških držav. Poleg plina želi Bruselj zagotoviti tudi dodatne neruske vire jedrskega goriva za države članice, ki v energetskem sistemu še vedno uporabljajo tehnologijo ruskega izvora.
Po njegovih besedah Komisija nima določenega praga, pri katerem bi uvoz iz ene države označila kot preveliko tveganje, vendar razprave o razpršitvi dobav postajajo vse bolj konkretne.
Komisar je dodal, da ameriški LNG za zdaj ostaja ključen za nadomeščanje ruskih dobav, vendar politična negotovost vpliva na dolgoročne strateške odločitve. Po njegovih besedah se po Trumpovih izjavah o Grenlandiji še ni pogovarjal neposredno s svojim ameriškim kolegom.
