Pred nami so časi, katerih bi nas moralo biti resno strah. Po sprejetju nezavezujoče resolucije Evropskega parlamenta 12. februarja 2026, je pred nami še en jasen znak več, da je dekadenca Evrope na točki, ki jo upravičeno lahko primerjamo z zadnjimi dnevi Rimskega imperija.
Resolucija, sprejeta s 340 glasovi za, 141 proti in 68 vzdržanimi, opredeljuje prednostne naloge EU za zasedanje Komisije ZN za status žensk v New Yorku marca letos. Med vrsticami pa se skriva določba, ki “polno priznava transspolne ženske kot ženske” v okviru politik enakosti spolov.
To ni več samo besedna igra. Gre za formalno priznanje, da realnost ni več dejstvo temveč postane izbira (opcija). Biološka dejstva, ki so temelj človeške civilizacije že tisočletja, se zdaj pod pritiskom lobijev in politične korektnosti topijo v subjektivnih trditvah.
Menim, da če moški trdi, da je ženska, to še ne pomeni, da je ženska – in obratno. To ni vprašanje sočutja do posameznikov z motnjami glede spola. To je sistematično brisanje meja, ki ščitijo družbo. Resolucija govori o dostopu do zavetišč za žrtve nasilja, sodnega varstva, preprečevanju nasilja na podlagi spola … Vse lepo in prav. A ko vanj vmešate “transspolne ženske”, odprete tudi vrata za zlorabe: moški v ženskih zavetiščih, športih, zaporih? To zame ni noben napredek, temveč regresija v kaos.
Med razpravo v parlamentu so nekateri poslanci poudarjali nediskriminacijo, drugi pa opozarjali na ohranjanje pojma “ženska”. Podporniki so glasovali za celoto, nasprotniki pa so opozarjali na pasti. Kar je v tej zgodbi res problematično je, da ne gre več za priporočilo Svetu EU, temveč za izhodišče za mednarodne sklepe, ki lahko neposredno vplivajo na jezik in politike. Komisija OZN, ustanovljena 1946, se je izvorno osredotočala na okrepitev pravnega varstva za ženske in dekleta. Kar se mi zdi res na mestu. Zakaj torej mešati spolno identiteto v jedro, kjer gre za biološke ženske, ki so po svetu še vedno v podrejenem položaju?
Žal to ni izoliran incident. To je vzorec dekadence zahoda, ki vedno močneje prevladuje po Evropi. Od plačne vrzeli, ki jo resolucija omenja, do strukturne diskriminacije in reproduktivnih pravic. Vse to namreč razvodeni, ko realnost postane fluidna in stvar izbire. Evropa, ki je nekoč gradila na razumu in naravnih zakonih, zdaj podlega ideologijam, ki zanikajo temelje lastne stavbe.
Moški v ženskih športih zmagujejo, ženske prostore zasedajo tisti, ki niso ženske. To ni enakost, to je izničenje enakosti. In ko družba izgubi stik z resnico, naravno sledi kolaps. Samo vprašanje časa je, kdaj bo ta dekadenca prerasla v konflikte. Ne samo verbalne, ampak resne.
Posamezne vojne po Evropi? Meni to več ne zveni kot znanstvena fantastika. Ko padajo meje spola, padajo tudi meje reda, frustracije rastejo, polarizacija se poglablja. Spremljajte migrantske krize in posledično ekonomsko nestabilnost. Ste se kdaj vprašali, zakaj ima prav islam, ki vse omenjeno prezira in agresivno napada, tako močno ekspanzijo?
Ne govorim o zaroti, govorim o vzorcih. Kdo plačuje ceno? Zahodne ženske, ki potrebujejo varne prostore in zahodni moški, ki so v vedno večji zmedi. Da ne govorim še enkrat o družbi, ki sama sebi spodkovava temelje. Ste se kdaj vprašali, kdo tako glasno in agresivno trdi, da je resnica subjektivna in da je biologija zgolj še en (nepotreben) vidik realnosti? Čigavi glasovi se tako agresivno tišajo v imenu “vključevanja”?
Ko boste uvideli odgovore in vzorec v ozadju, boste videli, da moja uvodna trditev o tem, da je Evropa pred breznom razpada, ne zveni tako skrajno, kaj šele oddaljeno. Ali se bomo zbudili ali padli vanj, pa je že drugo vprašanje. Nič kaj dobro ne kaže zaenkrat. Imperiji namreč ne razpadejo čez noč, temveč se počasi zadušijo v lastnih pravilih.
V tem smislu vas vabim, da si vzamete čas in prisluhnete nagovoru Marca Rubia, ameriškega državnega sekretarja, na zadnji varnostni konferenci v Münchenu. Vaših 20 min časa bo kvalitetno porabljenih z idejo, da naša prihodnost ni zapisana, temveč bo šele ustvarjena. Propad Zahoda ni nujen, temveč zgolj ena od možnosti, kateri se lahko izognemo. Seveda z jasno vizijo, kam sploh hočemo.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
