Ljubljana bo ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti gostila festival Raznoživo 2026, ki bo v ospredje postavil pomen ohranjanja narave, vrstne pestrosti in sobivanja z okoljem. Osrednje dogajanje bo v petek na Stritarjevi ulici, program pa se začne že v sredo s projekcijo večkrat nagrajenega dokumentarnega filma Medena dežela.
Festival pripravlja Mestna občina Ljubljana, letos pa bo poseben poudarek namenjen tudi invazivnim tujerodnim rastlinam ter možnostim njihove ponovne uporabe.
Brezplačna projekcija filma Medena dežela
Program festivala se bo začel v sredo, 20. maja, ob 18. uri v kinodvorani AGRFT na Aškerčevi cesti, kjer bo na ogled dokumentarni film Medena dežela.
Film skozi zgodbo tradicionalnega čebelarstva opozarja na pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti in ravnovesja v naravi. Gre za mednarodno prepoznan dokumentarec, ki je prejel 37 nagrad in postal prvi film v zgodovini oskarjev z nominacijo tako za najboljši mednarodni celovečerni film kot tudi za najboljši dokumentarni film.
Po projekciji bo sledil pogovor z naravoslovcem, fotografom in pisateljem Ivanom Esenkom o povezovanju tradicionalnega čebelarstva, varovanja okolja in sodobnih okoljskih izzivov.
Ogled filma bo brezplačen, organizatorji pa opozarjajo, da je potrebna predhodna prijava zaradi omejenega števila mest.
Na Stritarjevi ulici delavnice, rastline, žuželke in invazivne vrste
Osrednji del festivala bo v petek, 22. maja, med 9. in 18. uro na Stritarjevi ulici v središču Ljubljane, kjer bo potekala raznoživa tržnica.
Predstavile se bodo organizacije, ki delujejo na področju varovanja narave, obiskovalci pa bodo lahko spoznavali različne rastlinske in živalske vrste, od žab, metuljev in ptic do gliv in drevesnih vrst.
Program bo vključeval tudi praktične vsebine. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v prepoznavanju rastlin in žuželk, spoznavali življenje v tleh ter sodelovali v dejavnostih za otroke.
Letošnja novost festivala bo predstavitev uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Organizatorji bodo prikazali pridobivanje naravnih barvil in pigmentov iz teh rastlin ter izdelavo papirja iz japonskega dresnika, ene najbolj razširjenih invazivnih vrst pri nas.
