Finančni ministri držav članic EU so na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) v Bruslju razpravljali o poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2026, ki predstavlja izhodišče za letni cikel postopka makroekonomskih neravnovesij. Zasedanja se je udeležil tudi finančni minister Klemen Boštjančič.
Poročilo je del jesenskega svežnja Evropskega semestra, ki ga je Evropska komisija predstavila novembra lani. V njem komisija na podlagi nabora kazalnikov ocenjuje makroekonomska tveganja v posameznih državah članicah in odloča, ali so potrebne poglobljene analize. Na ministrstvu za finance so poudarili, da je namen mehanizma pravočasno zaznavanje morebitnih neravnovesij in preprečevanje širših gospodarskih tveganj v EU.
Po oceni komisije je bila gospodarska rast v EU v letu 2025 zmerna, a stabilna, ob razmeroma trdnem trgu dela, umirjanju inflacije in ugodnejših pogojih financiranja. Hkrati je bilo izpostavljeno, da globalno okolje ostaja zahtevno zaradi strukturnih sprememb in geopolitične negotovosti, kar vpliva na investicijske tokove in dolgoročne razvojne obete držav članic.
V poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2026 je komisija prepoznala neravnovesja v nekaterih državah članicah, vendar Slovenija ni uvrščena med države z zaznanimi makroekonomskimi neravnovesji. „Na podlagi razpoložljivih kazalnikov Slovenija ni med državami, pri katerih bi bila potrebna poglobljena analiza v okviru postopka makroekonomskih neravnovesij,“ so navedli na ministrstvu za finance in dodali, da to potrjuje relativno stabilen položaj države v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami.
Razprava o čezmernem primanjkljaju in fiskalnih pravilih
Ministri so se na zasedanju dotaknili tudi začetka novega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Finsko. Razprava je bila usmerjena v ukrepe, ki bi jih morala Finska sprejeti za odpravo presežnega primanjkljaja in za ponovno vzpostavitev skladnosti s fiskalnimi pravili EU.
Na ministrstvu so pojasnili, da je bil poudarek razprave na časovnici in vsebini korektivnih ukrepov ter na usklajevanju nacionalnih proračunskih politik z novim okvirom evropskih fiskalnih pravil. „Cilj postopkov je zagotoviti srednjeročno vzdržnost javnih financ, ob hkratnem ohranjanju prostora za nujne razvojne naložbe,“ so izpostavili in dodali, da se razprave med državami članicami vse bolj osredotočajo tudi na kakovost javne porabe.
Predstavitev prioritet ciprskega predsedovanja
Z novim letom je predsedovanje Svetu EU prevzel Ciper, zato je bila ena od točk dnevnega reda tudi predstavitev prednostnih nalog predsedujoče države na področju ekonomskih in finančnih zadev. Med poudarki so bili nadaljevanje reform v okviru evropskega fiskalnega okvira, krepitev kapitalskih trgov in napredek pri bančni uniji.
Evropska komisija je finančnim ministrom predstavila tudi stanje pri izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost. Razprava je bila namenjena pregledu napredka pri izplačilih sredstev ter izzivom, s katerimi se države srečujejo pri uresničevanju naložbenih in reformnih zavez. Na ministrstvu so opozorili, da je pravočasna izvedba projektov ključna za doseganje ciljev na področju digitalnega in zelenega prehoda.
V nadaljevanju so ministri obravnavali tudi ekonomske in finančne posledice vojne v Ukrajini, zlasti vpliv na energetske trge, dobavne verige in javne finance držav članic, pri čemer so se razprave nanašale na potrebo po usklajenih odzivih na ravni EU.
Razprave v okviru Evroskupine
Dan pred zasedanjem Sveta Ecofin se je sestala tudi Evroskupina, v kateri sodelujejo ministri držav z evrom. Med drugim so bili seznanjeni z najnovejšimi informacijami o uvedbi evra v Bolgariji, pri čemer so razpravljali o pripravljenosti države na izpolnjevanje vseh potrebnih meril za vstop v evrsko območje.
Na neformalni ravni so ministri razpravljali tudi o napovedih iz ZDA glede uvedbe dodatnih carin proti Evropski uniji oziroma posameznim državam članicam. „Ministri so se strinjali, da mora EU v takšnih razmerah nastopiti enotno in usklajeno,“ so navedli na ministrstvu in dodali, da je bila razprava osredotočena na pomen skupnega evropskega odziva v trgovinskih odnosih.
V Bruslju so ob tem poudarili, da bo vprašanje morebitnih trgovinskih ukrepov in njihovih gospodarskih posledic za evropsko gospodarstvo tudi v prihodnjih mesecih predmet razprav na ravni Sveta EU in Evroskupine.
