Krompir je ena najpogostejših vrtnin na slovenskih vrtovih. Čeprav velja za razmeroma nezahtevno rastlino, se pridelek lahko močno razlikuje glede na to, kako dobro pripravimo zemljo in kako rastline gnojimo. Prav hranila v tleh pogosto odločajo, ali bomo jeseni pobrali drobne gomolje ali pa polne košare krompirja.
Krompir najbolje uspeva v rahlih, rodovitnih tleh, ki zadržujejo vlago, a se ne zbijajo. Zato je priprava gredice eden najpomembnejših korakov pri pridelavi.
Najboljši čas za izboljšanje tal je jesen, ko lahko na gredo dodamo hlevski gnoj ali večjo količino komposta. Organska snov izboljša strukturo zemlje, jo naredi bolj zračno in poveča sposobnost zadrževanja vlage.
Če gnojimo jeseni, se gnoj do pomladi razgradi in postane rastlinam lažje dostopen. Krompir sicer potrebuje hranila, vendar svežega gnoja tik pred sajenjem ni priporočljivo dodajati. Preveč dušika lahko namreč spodbudi bujno rast listov, medtem ko gomolji ostanejo manjši.
Če jeseni gnojenja nismo opravili, lahko spomladi v tla vdelamo dobro uležan kompost ali organsko gnojilo za vrt.
Katera hranila krompir najbolj potrebuje
Za dobro rast krompir potrebuje tri ključna hranila: dušik, fosfor in kalij.
Dušik spodbuja razvoj listov in poganjkov, fosfor je pomemben za koreninski sistem, kalij pa vpliva na velikost in kakovost gomoljev. Prav kalij je pri krompirju zelo pomemben, saj prispeva k čvrstim gomoljem in boljši obstojnosti pridelka.
Zato nekateri vrtnarji na gredo dodajo tudi manjšo količino lesnega pepela, ki vsebuje precej kalija. Pri tem je potrebna zmernost, saj prevelike količine lahko spremenijo kislost tal.
Gnojenje v času rasti
Ko krompir požene prve poganjke in začne intenzivneje rasti, lahko rastline po potrebi še dodatno pognojimo. To pride prav predvsem na lahkih ali peščenih tleh, kjer se hranila hitreje izpirajo.
Med bolj naravnimi možnostmi so:
- tekoče gnojilo iz kopriv,
- kompostni čaj,
- blaga organska tekoča gnojila za vrt.
Takšna gnojila rastlinam dodajo hranila, ne da bi obremenila tla ali povzročila pretirano rast listov.
Zakaj je pomembno tudi osipanje
Pri krompirju ima poleg gnojenja pomembno vlogo tudi osipanje. Ko rastline zrastejo približno 15 do 20 centimetrov, zemljo okoli stebel privzdignemo in oblikujemo majhen nasip.
S tem spodbudimo razvoj dodatnih gomoljev in preprečimo, da bi bili izpostavljeni svetlobi, zaradi katere lahko pozelenijo. Hkrati zemlja ostane bolj rahla, kar krompirju zelo ustreza.
Veliko vrtnarjev gredice prekrije tudi z zastirko iz slame ali pokošene trave. Zastirka pomaga ohranjati vlago v tleh in zmanjšuje rast plevela.
Pri gnojenju krompirja se najpogosteje pojavljata dve napaki: preveč dušika in uporaba svežega gnoja tik pred sajenjem. Oboje lahko povzroči močno rast listov, pridelek pa je skromnejši.
Težava so lahko tudi izčrpana tla, kjer se krompir več let zapored sadi na istem mestu. Zato je priporočljivo kolobarjenje in sajenje krompirja na drugo gredo vsako leto ali vsaj na nekaj let.
Ko je zemlja dobro pripravljena, gnojenje zmerno, rastline pa redno osipamo, krompir običajno razvije močne rastline in veliko zdravih gomoljev. Takšna skrb za gredice se na koncu sezone pokaže v obilnejšem in kakovostnejšem pridelku.
