Govorice. Beseda, ki že sama po sebi zveni kot nekaj, kar bi morali šepetati za vogalom, medtem ko skrivaj pogledamo, če nas kdo opazuje. Vsi smo že kdaj sodelovali v kakšnem sočnem klepetu o sodelavcu, sosedu ali celo o znani osebnosti. Morda se po tem počutimo malce krive, kot da smo naredili nekaj prepovedanega.
A znanost pravi, da govorice niso vedno tako slabe, kot se zdijo. Pravzaprav lahko tvojim možganom prinesejo nekaj presenetljivih koristi, če se jih lotiš na pravi način. Poglejmo, kaj pravijo raziskave in kako lahko govorice vplivajo na tvoje zdravje in dobrobit.
Si vedel, da govorice aktivirajo dele tvojih možganov, ki so povezani z nagrajevanjem in socialnimi interakcijami? Ko slišiš sočno zgodbo, se v tvojih možganih sproščata serotonin in dopamin – hormona sreče, ki ti dajeta občutek zadovoljstva. To je kot mini nagrada za tvoje sive celice, podobno kot ob uživanju čokolade ali dobrem teku.
Raziskave iz leta 2014, ki jih je opravila Elena Martinescu, kažejo, da govorice, bodisi pozitivne ali negativne, spodbujajo samorefleksijo in samoocenjevanje. Ko slišiš, kaj drugi počnejo (dobro ali slabo), se nehote primerjaš z njimi. To te lahko motivira, da postaneš boljša različica sebe ali pa te spomni, da si pravzaprav kar v redu. Torej, naslednjič, ko boš slišal, da je sosed spet pozabil pobrati smeti, se morda zahvališ svoji vestnosti – in to je že majhen korak k boljšemu počutju
Družbeno ‘lepilo’, ki nas povezuje
Govorice niso le zabavna razvada; so tudi družbeno lepilo, ki krepi naše odnose. Po mnenju antropologa Robina Dunbarja so govorice evolucijska dediščina, ki je pomagala našim prednikom graditi zaupanje in sodelovanje v skupinah. Ko deliš zgodbo o tem, kako je sodelavec zmagal na tekmovanju ali pa se zapletel v nerodno situacijo, gradiš povezave z ljudmi okoli sebe.
Raziskava iz leta 2019, objavljena v reviji Social Psychological and Personality Science, je pokazala, da kar 52 minut na dan porabimo za govorice – in večina teh je nevtralnih, ne zlobnih.
Slednje pomeni, da govorice pogosto služijo kot način za izmenjavo informacij, ki nas pomagajo razumeti družbene norme in krepijo občutek pripadnosti. Torej, ko s prijateljem ob kavi obdelujeta zadnje novice o znancih, ne gre le za klepet – gradita vajino povezavo.
Ko govorice postanejo uporabn
Poleg tega, da so govorice prijetne za možgane in odnose, imajo govorice tudi praktično vrednost. Raziskave Univerze v Kaliforniji iz leta 2012 kažejo, da lahko govorice pomagajo preprečiti izkoriščanje in spodbujajo boljše vedenje. Ko na primer slišiš, da nekdo v skupini ne igra po pravilih, in to deliš naprej, opozoriš druge, naj bodo previdni.
To lahko celo spodbudi “kršitelja”, da popravi svoje vedenje, saj nihče ne želi biti tarča negativnih govoric. Poleg tega lahko slišanje pozitivnih govoric o drugih navdihne, da si prizadevaš za podobne dosežke. Seveda pa je ključno, da govorice ostanejo poštene in ne preidejo v zlobno obrekovanje, ki lahko škodi drugim in tebi samemu. Če se držiš dejstev in ohraniš kritičen odnos, so govorice lahko orodje za boljše razumevanje sveta okoli sebe.
Govorice so torej veliko več kot le “ženske čenče” ali zlobni šepet. So naravni del našega družbenega življenja, ki lahko spodbuja razmišljanje, krepi vezi in nas celo varuje pred slabimi odločitvami. Seveda pa, kot pri vsem, tudi tu velja pravilo zmernosti – govori odgovorno in se izogibaj širjenju laži ali zlonamernih zgodb.
Naslednjič, ko se boš znašel v sočnem pogovoru, se spomni: tvoji možgani uživajo, tvoje vezi se krepijo, in morda celo pomagaš komu, da se izogne težavam. Samo ne pretiravaj!
Foto: Freepik
