Grenlandski ledeni pokrov že desetletja izgublja maso, a nova raziskava opozarja, da en pomemben dejavnik doslej ni bil dovolj upoštevan. Gre za sladkovodna jezera, ki nastajajo na robu ledu – in po novih podatkih lahko bistveno pospešujejo gibanje ledenikov.
Raziskovalci z Univerze v Leedsu so pokazali, da ta jezera niso le posledica taljenja, temveč aktivno vplivajo na dinamiko ledenikov in s tem na hitrost izgube ledu.
Skriti mehanizem na robu ledu
Na Grenlandiji se zaradi segrevanja vsako leto izgubi približno 264 gigaton ledu, kar prispeva okoli 0,8 milimetra k letnemu dvigu morske gladine.
Nova študija, objavljena v reviji Communications Earth and Environment, izpostavlja pojav, ki se pojavlja na robu ledenega pokrova: ko se ledeniki umikajo, za seboj puščajo vdolbine, ki se hitro napolnijo z vodo.
Ta jezera lahko dosežejo površino do 117 kvadratnih kilometrov in se nahajajo neposredno ob ledenikih.
Ledeniki ob jezerih tečejo bistveno hitreje
Analiza satelitskih podatkov je pokazala jasen vzorec.
Ledeniki, ki se končajo v teh jezerih, so na svojih čelih tekli več kot trikrat hitreje kot tisti, ki se končajo na kopnem. Učinek pa ni omejen le na rob – vpliv seže tudi do 3,5 kilometra v notranjost ledenika.
“Ko ledeniki tečejo hitreje, dostavijo več ledu na nižje nadmorske višine, kjer se lahko stopi, ali na njihova čela, kjer se lahko odlomi,” pojasnjuje vodilna avtorica Connie Harpur.
Zakaj jezera pospešujejo taljenje
Proces je podoben tistemu, ki ga znanstveniki že poznajo pri ledenikih, ki se izlivajo v ocean.
Voda lahko delno dvigne ledeniško fronto, kar zmanjša trenje in omogoči hitrejše drsenje ledu. Hkrati se poveča tudi lomljenje ledenih blokov – proces, znan kot telitev.
“Z dokazovanjem, da lahko jezera na robu ledu znatno pospešijo taljenje ledenikov, prepoznavamo pomemben proces, ki ga je treba vključiti v napovedi prihodnje izgube ledu,” dodaja Harpur.
Vloga, ki je bila doslej podcenjena
Trenutno približno 10 odstotkov robu grenlandskega ledenega pokrova obdaja sladkovodna jezera, vendar se pričakuje, da se bo ta delež z nadaljnjim segrevanjem hitro povečeval.
Podobne učinke so že opazili v drugih delih sveta, na primer v Himalaji, kjer se ledeniki ob jezerih gibljejo hitreje kot tisti na kopnem. Vendar pa je nova študija prva, ki sistematično kaže, kako razširjen je ta pojav na Grenlandiji.
Profesor Mark Smith opozarja: “Če teh procesov ne vključimo v modele, lahko podcenimo, kako hitro se bo ledeni pokrov odzival na segrevanje in koliko bo prispeval k dvigu morske gladine.”
