Slovenija je sredi obsežnega investicijskega cikla v prometno infrastrukturo, ki zajema prenovo avtocestnega omrežja, modernizacijo železnic in razvoj novih prometnih povezav. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) takšne naložbe podpirajo, saj so po njihovem mnenju nujne za večjo prometno varnost, boljšo dostopnost in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ob tem pa opozarjajo, da mora država pri izvajanju projektov zagotoviti čim večjo pretočnost prometa in zmanjšati vpliv delovišč na vsakodnevni promet.
“Slovenija ima zaradi svoje geostrateške lege izjemen pomen v evropskih prometnih tokovih. Prav zato si ne moremo privoščiti, da bi investicijski procesi, ki so sicer nujni in dobrodošli, kratkoročno povzročali nesorazmerno velike motnje v prometu. Cilj mora biti jasen: izvajati infrastrukturne investicije hitro, učinkovito in ob minimalnem vplivu na promet,” poudarja direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever.
Po njegovih besedah obsežni projekti prenove in nadgradnje avtocestnega omrežja, modernizacije železnic ter razvoja novih prometnih povezav predstavljajo pomemben korak k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povečanju prometne varnosti in učinkovitejši vključitvi Slovenije v evropske prometne tokove.
Gospodarstvo opozarja na visoke stroške zastojev
V GZS poudarjajo, da prometne omejitve in zastoji neposredno vplivajo na poslovanje podjetij.
Zastoji povečujejo stroške transporta, zmanjšujejo učinkovitost logističnih procesov, povzročajo zamude pri dobavah in slabšajo zanesljivost oskrbnih verig. Posledično se zmanjšuje konkurenčnost podjetij in celotnega gospodarstva.
“Čas, izgubljen v kolonah, se neposredno pretvarja v stroške, ki jih nosijo podjetja, prevozniki in končni uporabniki,” opozarja Sever.
V združenju zato pozdravljajo napovedi novega ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, ki je med ključnimi ukrepi izpostavil izvajanje gradbenih del tudi v nočnem času na najbolj obremenjenih prometnih odsekih, krajše roke izvedbe projektov in večjo odgovornost izvajalcev. Cilj je, da bi prometne omejitve trajale čim krajši čas.
Delovišča na vseh ključnih avtocestnih povezavah
Po podatkih Združenja za promet GZS so trenutno delovišča odprta na praktično vseh pomembnejših avtocestnih in hitrih cestah v državi.
Na štajerski avtocesti med Ljubljano in Mariborom promet ovirajo dela med Vranskim in Šentrupertom v smeri Maribora. Še večje omejitve veljajo na odseku Slovenske Konjice–Dramlje, kjer zaradi dolgoročne zapore promet poteka dvosmerno po enem smernem vozišču, hkrati pa sta zaprta tudi uvoz in izvoz Slovenske Konjice.
Na primorski avtocesti med Ljubljano in Koprom potekajo obsežna dela med razcepom Nanos in območjem Postojne oziroma Unca. Na odsekih Senožeče–Postojna in Unec–Postojna je odprtih več delovišč, zato prihaja do pogostih zastojev in zoženj prometnih pasov. Dela potekajo tudi v predoru Kastelec v obeh smereh, kjer občasno zapirajo posamezne prometne pasove.
Na gorenjski in dolenjski avtocesti promet ovirajo dela na območju Ljubljane Šentvid, med Vodicami in Kosezami proti Ljubljani, kjer prihaja do zmanjšane prepustnosti in zastojev, ter na odsekih Kronovo–Starine in Grosuplje zahod.
Na pomurski avtocesti med Mariborom in Pincami dela potekajo med Turniščem in Dolgo vasjo proti Lendavi, kjer je zaprt vozni pas.
Na vipavski hitri cesti med Vipavo, Ajdovščino in Nanosom izvajajo večja dela, zaradi katerih prihaja do občasnih popolnih zapor, predvsem ponoči in ob koncih tedna. Med Šempasom in Ajdovščino promet dodatno ovirajo pomične zapore prometnih pasov.
Dolg seznam omejitev tudi na regionalnih cestah
Prometne omejitve niso omejene le na avtoceste. Delovišča in zapore so odprti tudi na številnih glavnih in regionalnih cestah.
V GZS posebej izpostavljajo povezavo Izola–Jagodje–Valeta oziroma Belveder, ki jo označujejo za najbolj kritično regionalno prometno povezavo v državi zaradi njenega vpliva na turizem in lokalno gospodarstvo. Izvajanje del je bilo sicer prestavljeno na september.
Na Koroškem velja popolna zapora na cesti Ravne–Dravograd. Dolgotrajna zapora ostaja tudi na povezavi Lipnica–Kropa–Rudno na odseku Podblica–Lajše, predvidoma do sredine junija.
Na cesti Celje–Krško pri Logu promet poteka izmenično enosmerno. Na območju Črnuč in Tomačevega v Ljubljani promet močno ovirajo gradbena dela.
Na severnem Primorskem med Tolminom in Spodnjo Idrijo pri Plužnjah promet zaradi podora poteka izmenično. Med Laškim in Šentjurjem promet še naprej omejuje plaz, zato velja delna zapora.
Prometne ovire ostajajo tudi na več prometno zelo obremenjenih odsekih v osrednji Sloveniji, med drugim na območju Dunajske ceste, Brnčičeve ulice in ljubljanske obvoznice. Dela potekajo tudi med Mednim in Ljubljano, na odseku Vič–Brezovica ter med Lescami in Bledom.
Poziv k hitrejši izvedbi projektov
V GZS poudarjajo, da Slovenija kot tranzitna država na stičišču pomembnih evropskih prometnih koridorjev potrebuje sodobno prometno infrastrukturo. Ob tem pa opozarjajo, da morajo investicije potekati čim hitreje in z najmanjšim možnim vplivom na prometne tokove.
Po njihovem mnenju je uspešnost investicijskega cikla mogoče meriti ne le po zgrajenih kilometrih cest ali posodobljenih železnicah, temveč tudi po tem, koliko časa so morali zaradi del izgubiti vozniki, prevozniki in gospodarstvo.
