Kandidat za obrambnega ministra Valentin Hajdinjak je med predstavitvijo pred parlamentarnim odborom za obrambo med ključnimi nalogami izpostavil povečevanje obrambnih izdatkov, odpravljanje kadrovskega primanjkljaja v Slovenski vojski ter krepitev obrambnih zmogljivosti države. Zavzel se je tudi za nadaljnjo gradnjo srednje bataljonske bojne skupine, razvoj domače obrambne industrije in preoblikovanje Obveščevalno-varnostne službe (OVS).
“Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v tem času, ko mir nikakor ni več samoumeven,” je dejal na seji odbora.
Po njegovih besedah mora biti vodenje obrambnega resorja transparentno, odgovorno in strokovno, Slovenija pa mora vzpostaviti pogoje za verodostojno odvračanje in obrambo.
Več denarja za obrambo in močnejša vloga v Natu
Hajdinjak meni, da Slovenija na sodobne varnostne izzive ni dovolj pripravljena in da sedanji sistem kaže številne omejitve pri odzivanju na nove grožnje.
Ob tem je poudaril pomen članstva v zvezi Nato in Evropski uniji.
Kot zagovornik zavezništva Nato se je zavzel za prevzem pravičnega deleža bremena znotraj zavezništva in odpravo dolgoletnih primanjkljajev na področju obrambe. Napovedal je tudi pregled projektov, ki so bili v preteklosti financirani iz obrambnega proračuna, čeprav po njegovi oceni tja morda ne sodijo.
Slovenski vojski primanjkuje skoraj 2500 pripadnikov
Med največjimi težavami obrambnega sistema vidi pomanjkanje kadrov.
V Slovenski vojski je trenutno približno 7600 pripadnikov, medtem ko obrambni dokumenti kot cilj predvidevajo okoli 10.000 pripadnikov. Poleg tega je po njegovih besedah porušena tudi struktura kadrov, saj je vojakov premalo, delež višjih častnikov pa previsok.
Zato napoveduje sistematično pridobivanje novih pripadnikov, stabilizacijo kadrovskih tokov ter krepitev tako profesionalne kot rezervne sestave.
Zavzema se tudi za nadaljnje izvajanje vojaških taborov in promocijo vojaškega poklica. Obenem meni, da bi morali mladi že v šolah pridobiti več znanja s področij domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči ter kibernetskih in hibridnih groženj.
Bojna vozila, Iris-T, Caesarji in brezpilotni sistemi
Med prednostnimi projekti je Hajdinjak izpostavil nadaljnjo vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.
Po njegovem mnenju mora Slovenija čim prej kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti na področju ognjene podpore, logistike in sistemov obveščanja.
Kot eno uspešnejših obrambnih naložb je izpostavil projekt zračne obrambe z raketnimi sistemi Iris-T. Napovedal je tudi nadaljnjo krepitev artilerijskih zmogljivosti s sistemi Caesar ter razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti.
Poseben poudarek namenja sodobnim vojaškim tehnologijam, med njimi brezpilotnim sistemom, protidronski obrambi, kibernetski varnosti ter sistemom za nadzor, izvidovanje in obveščanje.
Po njegovih besedah bodo prihodnje nabave temeljile predvsem na preverjenih sistemih, ki jih uporabljajo tudi druge članice Nata, pri čemer bo Slovenija v največji možni meri sodelovala v skupnih mednarodnih naročilih.
Napoveduje tudi prenovo OVS
Pomemben del predstavitve je namenil delovanju Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo.
Ocenil je, da trenutni sistem vsebuje več organizacijskih pomanjkljivosti, saj OVS vojski hkrati zagotavlja obveščevalno podporo, jo nadzira in preiskuje morebitna kazniva dejanja.
Po njegovem mnenju takšna ureditev ustvarja ozka grla pri pretoku informacij in zmanjšuje učinkovitost delovanja sistema.
“Ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo,” je dejal.
Zato napoveduje preoblikovanje službe in pregled njenega delovanja.
Pospešitev gradnje centra za zaščito in reševanje
Hajdinjak se je zavzel tudi za nadaljnji razvoj sistema zaščite in reševanja.
Po njegovi oceni gre za kakovosten sistem, ki pa je bil v zadnjih letih zapostavljen. Eden ključnih projektov prihodnje vlade naj bi bil vseslovenski center za zaščito in reševanje.
“Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se izgradnja centra pospeši,” je dejal.
Napovedal je tudi nadgradnjo sistema javnega obveščanja Si-Alarm, večjo podporo prostovoljstvu ter nadaljnje prilagajanje sistema zaščite in reševanja podnebnim spremembam.
