Jemenski uporniški Hutiji so sporočili, da so prvič neposredno napadli izraelske vojaške cilje, s čimer se konflikt na Bližnjem vzhodu dodatno širi tudi na Jemen.
Skupina, ki jo podpira Iran, je navedla, da je iz Jemna proti Izraelu izstrelila balistične rakete in da gre za odgovor na dogajanje v širši regiji.
„Jemenske oborožene sile so z božjo podporo izvedle svojo prvo vojaško operacijo … s katero so ciljale na občutljive vojaške položaje izraelskega sovražnika,“ je dejal njihov predstavnik Yahya Saree.
Dodali so, da bodo napade nadaljevali, dokler se vojaške operacije proti Iranu, Libanonu, Iraku in Palestini ne ustavijo.
Prvi znaki širjenja konflikta na Jemen
Izraelska vojska je že pred tem sporočila, da je prvič od začetka vojne prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna.
Sirene so se ponoči oglasile v Beer Šebi in v bližini jedrskega raziskovalnega centra, kar je sprožilo dodatno zaskrbljenost zaradi morebitnega vstopa Hutijev v konflikt.
Za skupino to pomeni pomemben preobrat, saj je pred tem nakazovala, da se na zahtevo Teherana v vojno ne bo neposredno vključila.
Pojavljajo se tudi vprašanja, ali bi lahko znova začeli ciljati komercialne ladje v Rdečem morju, kar so že počeli v preteklosti.
Spomini na napade na ladijski promet
Napadi Hutijev na plovila so v preteklosti močno prizadeli svetovni ladijski promet.
V obdobju ameriške kampanje proti tej skupini so napadi skoraj ustavili promet skozi eno ključnih pomorskih poti, po kateri letno poteka trgovina v vrednosti okoli 1 bilijona dolarjev.
Napadi na Iran in povračilni ukrepi
Napetosti v regiji se stopnjujejo tudi zaradi napadov na iranske cilje.
Izrael je napadel jedrske in industrijske objekte v Iranu, med drugim kompleks težke vode v Araku in obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata v provinci Yazd.
Po iranskih navedbah napadi niso povzročili žrtev niti tveganja za sevanje.
Iranski zunanji minister Abbas Aragči je napovedal odziv:
„Iran bo zahteval visoko ceno za izraelske zločine.“
V Teheranu so po napadih poročali o izpadih elektrike, v Izraelu pa o več eksplozijah in posredovanju reševalnih ekip na več lokacijah.
Povračilni napadi v Zalivu
Iranski napadi so bili usmerjeni tudi v države Perzijskega zaliva.
Savdska Arabija je sporočila, da je nad Rijadom prestregla rakete in brezpilotne letalnike, medtem ko je Kuvajt poročal o materialni škodi na dveh pristaniščih.
Napadi so prizadeli tudi projekte, povezane s kitajsko pobudo „En pas in ena pot“, kar dodatno širi geopolitične posledice konflikta.
Nafta in Hormuška ožina
Konflikt se odraža tudi na energetskih trgih.
Cena nafte Brent se je povzpela na približno 107 dolarjev za sod, kar pomeni okoli 60-odstotni porast glede na obdobje pred vojno.
Iran še naprej omejuje izvoz nafte skozi Hormuško ožino, skozi katero običajno prečka približno petina svetovne nafte.
Teheran je sicer napovedal, da bo omogočil hitrejši prehod humanitarne pomoči in kmetijskih pošiljk, vendar omejitve pri izvozu nafte ostajajo.
Dogajanje kaže na hitro širjenje konflikta, ki poleg vojaških napadov vse bolj vpliva tudi na globalno gospodarstvo in oskrbo z energijo.
