Vojna na Bližnjem vzhodu se stopnjuje in se širi prek novih front, kar povečuje tveganje za širši regionalni spopad. V soboto so Izrael prvič od začetka konflikta napadli tudi jemenski Hutiji, medtem ko Združene države v regijo pošiljajo dodatne vojaške sile in razmišljajo tudi o scenarijih kopenskih operacij proti Iranu.
Konflikt, ki se je začel 28. februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran, je v nekaj tednih prerasel v večsmerno vojno z vse več vpletenimi akterji.
Napadi se širijo: od Teherana do Libanona in Zaliva
Izrael je v soboto izvedel nov val napadov na Teheran, usmerjenih v vladno infrastrukturo. Med drugim je bila tarča tudi Iranska univerza za znanost in tehnologijo.
V severozahodnem mestu Zanjan je bilo v napadu na stanovanjsko območje ubitih najmanj 5 ljudi, poročajo iranski mediji.
Napadi so se nadaljevali tudi v Libanonu, kjer je Izrael ciljal položaje Hezbolaha. V napadu na medijsko vozilo so bili ubiti 3 novinarji in pripadnik libanonske vojske, dodatne žrtve pa so nastale tudi med reševalci, ki so bili poslani na pomoč.
Izraelska vojska je enega od ubitih novinarjev označila za člana obveščevalne enote Hezbolaha.
Iran je odgovoril z napadi na več držav v regiji. V napadu na letalsko oporišče v Savdski Arabiji je bilo ranjenih 12 ameriških vojakov, od tega 2 huje, kar velja za eno najresnejših kršitev ameriške zračne obrambe v zadnjem obdobju.
Iranski izstrelki so zadeli tudi območje izraelske vasi Eštaol blizu Jeruzalema, kjer je bilo hospitaliziranih 7 ljudi.
Hutiji odpirajo novo fronto
Napadi jemenskih Hutijev na Izrael pomenijo novo fazo konflikta. Skupina, ki jo podpira Iran, je že v preteklosti dokazala, da lahko zadene cilje daleč od svojega ozemlja.
Vojaški predstavnik Hutijev Yahya Saree je potrdil, da je šlo za drugi napad na Izrael, in napovedal nadaljevanje operacij.
Napadi dodatno povečujejo tveganje za širitev konflikta na pomorske poti, zlasti v Rdečem morju in okoli Arabskega polotoka, kjer so Hutiji že večkrat motili ladijski promet.
Hormuška ožina pod pritiskom
Ena ključnih točk napetosti ostaja Hormuška ožina, skozi katero običajno potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Zaradi iranskih groženj so številni tankerji že opustili plovbo skozi ožino. Pakistan je sporočil, da je Iran dovolil prehod dodatnih 20 ladij pod pakistansko zastavo, pri čemer naj bi dnevno prečkali le 2 plovili.
Motnje v oskrbi z energijo že vplivajo na svetovne trge, saj gre za eno največjih destabilizacij oskrbnih poti v zadnjem obdobju.
ZDA krepijo prisotnost, odprta tudi kopenska možnost
Washington je v regijo napotil več tisoč marincev, prvi kontingent je že prispel na amfibijski jurišni ladji. Pričakuje se tudi prihod dodatnih enot, med drugim iz 82. zračnodesantne divizije.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da lahko ZDA dosežejo cilje brez kopenskih enot, vendar želi Washington ohraniti „maksimalno fleksibilnost“.
V vojaških krogih se pojavljajo tudi scenariji večtedenskih kopenskih operacij v Iranu, ki bi lahko vključevale specialne in konvencionalne sile. Končna odločitev ostaja odprta.
Diplomacija in pritisk doma
Ob vojaškem zaostrovanju potekajo tudi diplomatski pogovori. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v stikih s pakistanskim vodstvom, v regiji pa potekajo pogovori s Turčijo in Savdsko Arabijo o umiritvi razmer.
V Združenih državah se medtem krepi politični pritisk. Po več mestih so potekali protesti proti vojni, ki jo del javnosti vse težje sprejema.
Predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo, če ne odpre Hormuške ožine, a je rok za odgovor podaljšal za 10 dni.
Iran opozarja, da se bo „ostro maščeval“, če bodo tarče njegove ključne infrastrukture ali gospodarska središča.
