Uvele sadike, pregriznjene korenine in rovi tik pod površjem zemlje so lahko delo bramorja. Čeprav je škoda najbolj opazna spomladi in poleti, je prav september eden najpomembnejših mesecev za njegovo omejevanje. Tla so še dovolj topla za uporabo koristnih ogorčic, škodljivec pa se pred zimo postopoma umika v globlje plasti zemlje.
Bramor je prepoznaven po močnem telesu in sprednjih nogah, prilagojenih kopanju. Večino življenja preživi pod zemljo, kjer med izdelovanjem rovov poškoduje korenine in podzemne dele rastlin. Posebej ranljive so mlade sadike solate, zelja, paradižnika, paprike in drugih vrtnin.
Njegovo prisotnost pogosto razkrijejo rahlo privzdignjena zemlja, plitvi rovi in rastline, ki nenadoma ovenijo ter jih je mogoče brez večjega upora izvleči iz tal.
Zakaj je september tako pomemben?
Bramorji se z ohlajanjem zemlje začnejo pomikati globlje, kjer prezimijo kot odrasle živali ali razvite nimfe. Ko se to zgodi, jih je bistveno težje doseči.
Septembra so njihove sledi na vrtu še vedno dobro vidne, zemlja pa je navadno dovolj topla in vlažna za biološko zatiranje. Mednarodna zbirka CABI med priporočene ukrepe uvršča tudi jesensko obdelavo zemlje, s katero se zmoti ali uniči prezimujoče osebke.
Ukrepanje jeseni ne pomeni le manj bramorjev v trenutni sezoni. Glavni cilj je zmanjšati število osebkov, ki bi prezimili ter spomladi poškodovali nove sadike.
Pri tem pa september ni čarobni datum, ki bi povsod zagotavljal uspeh. Pomembnejša od koledarja je temperatura zemlje. Če se ta hitro spusti, se učinkovitost nekaterih bioloških ukrepov zmanjša.
Koristne ogorčice potrebujejo dovolj toplo zemljo
Za biološko omejevanje bramorja se uporabljajo entomopatogene oziroma koristne ogorčice vrste Steinernema carpocapsae. Gre za mikroskopsko majhne organizme, ki poiščejo gostitelja v zemlji in vanj vnesejo simbiotske bakterije.
Strokovni viri in navodila proizvajalcev biotičnih sredstev kot običajno obdobje uporabe proti evropskemu bramorju navajajo čas od maja do septembra, pri čemer naj bi bila temperatura zemlje praviloma višja od približno 14 stopinj Celzija. Tudi Cornellov program integriranega varstva rastlin opozarja, da je treba pri uporabi upoštevati navodila konkretnega pripravka.
Pred nanosom je priporočljivo tla navlažiti. Raztopino uporabimo zvečer ali ob oblačnem vremenu, saj so ogorčice občutljive na sončno svetlobo in izsušitev. Zemlja mora tudi v naslednjih dneh ostati enakomerno vlažna, ne pa razmočena.
Ker gre za žive organizme, jih je treba pravilno shranjevati in uporabiti pred iztekom roka. Količine ne določamo po občutku, temveč dosledno upoštevamo navodila na embalaži.
Pomagajo tudi preprosti jesenski ukrepi
Na manjšem vrtu lahko rove previdno razkrijemo in bramorje poberemo ročno. Smiselno je pregledati tudi kompost in kupe hlevskega gnoja, saj jim topla, vlažna in z organsko snovjo bogata mesta ponujajo primerno zavetje.
Jeseni lahko na delu vrta pripravimo tudi past z delno preperelim hlevskim gnojem. Bramorji v njem iščejo toploto in prostor za prezimovanje, zato lahko vsebino pozneje previdno pregledamo ter najdene škodljivce odstranimo. Gnoja ali komposta, v katerem bi lahko bili bramorji in njihove razvojne oblike, ne raznašamo po vrtu brez pregleda.
Pretirano zalivanje, stalno razmočena zemlja in debeli, nepreverjeni nanosi sveže organske snovi lahko bramorju ustvarijo ugodne razmere. Kljub temu vrta ni smiselno povsem izsušiti, saj bi s tem škodovali rastlinam in koristnim talnim organizmom.
Popolna odstranitev bramorja običajno ni realen cilj. S pravočasnim septembrskim ukrepanjem pa lahko močno zmanjšamo njegovo številčnost – in možnost, da nas spomladi ob presajanju mladih sadik pričakajo nove prazne grede.
