Industrija hrane iz žuželk, ki je bila še pred nekaj leti predstavljena kot ena od prebojnih rešitev za trajnostno prehrano, se v Evropi vse težje prebija. Po začetnem navdušenju nad žuželkami kot okolju prijaznim virom beljakovin povpraševanje ni sledilo pričakovanjem, številna podjetja pa so danes pod pritiskom zaradi pomanjkanja naročil in negotove prihodnosti.
Žuželke so bile promovirane kot alternativa mesu: njihova pridelava zahteva manj zemlje, manj vode in manj krme, ob tem pa povzroča manj emisij. Toda izdelki, namenjeni neposredni prehrani ljudi – od beljakovinskih ploščic do testenin iz žuželčne moke – v Evropi nikoli niso dosegli širše priljubljenosti. Potrošniki so zadržani, prodaja pa je ostala omejena.
Zaradi tega se je velik del sektorja v zadnjih letih preusmeril drugam. Namesto hrane za ljudi so proizvajalci začeli razvijati izdelke za živalsko krmo, ribjo moko in gnojila, kjer je odpor manjši in trg stabilnejši. Kljub temu tudi ta preusmeritev ni bila dovolj, da bi industriji zagotovila dolgoročno varnost.
V iskanju rešitev se zdaj vse pogosteje omenja vloga države. Mednarodna platforma žuželk za hrano in krmo (IPIFF) si prizadeva, da bi Evropska unija v okviru pravil o javnem naročanju omogočila – ali celo zahtevala – večjo uporabo trajnostnih bioproizvodov. Po mnenju platforme bi lahko obvezni minimalni deleži takšnih izdelkov pomagali stabilizirati povpraševanje in zaščititi sektor.
To bi v praksi pomenilo, da bi javne ustanove, kot so šole, menze in druge javne kuhinje, morale pri nabavi hrane bolj upoštevati trajnostna merila, kar bi lahko odprlo prostor tudi za beljakovine iz žuželk. V evropski industriji žuželk je tako, kot navaja Euractiv, ogroženih več tisoč delovnih mest.
Težave se stopnjujejo
Težave sektorja so se v zadnjem času še poglobile zaradi dogodkov v Franciji. Decembra je propadlo podjetje Ÿnsect, eno najvidnejših evropskih imen na področju žuželčnih beljakovin. Primer je pritegnil pozornost javnosti tudi zaradi pričevanj nekdanjih zaposlenih o domnevno slabih delovnih in zdravstvenih razmerah v proizvodnih obratih.
Francoski preiskovalni mediji so razkrili, da je podjetje v preteklih letih zbralo več sto milijonov evrov sredstev, med njimi tudi znaten delež javnega denarja. Primer je dodatno načel zaupanje v panogo, ki se že tako sooča s skepticizmom potrošnikov.
V industriji opozarjajo, da težave niso posledica pomanjkanja tehnologije ali znanja, temveč nejasnega političnega okolja. Generalni sekretar IPIFF Steven Barbosa je za Euractiv dejal, da so se številna podjetja razvila na podlagi političnih obljub o zeleni preobrazbi, a da so regulativne ovire in pomanjkanje usklajenih ukrepov sektor pustile v negotovosti.
Po njegovih besedah so bile nekatere druge alternativne beljakovine v preteklih letih deležne večje politične podpore, medtem ko so žuželke ostale na robu prehranske strategije EU. To je po mnenju industrije ustvarilo neenake konkurenčne pogoje.
Zunaj sektorja so pogledi bolj zadržani. Analitiki opozarjajo, da pozivi k obveznemu javnemu naročanju pomenijo priznanje, da zasebno povpraševanje ne zadostuje za preživetje industrije. Raziskave hkrati kažejo, da odpor potrošnikov do uživanja žuželk ostaja močan, izdelki pa so pogosto predragi, da bi bili konkurenčni drugim virom beljakovin, navaja Euractiv.
Industrija kljub temu vztraja, da ima tehnologija dolgoročni potencial, a da bo njen razvoj odvisen predvsem od političnih odločitev. Po mnenju predstavnikov sektorja bo prihodnost žuželk v evropskem prehranskem sistemu določilo vprašanje, ali bo politika pripravljena prevzeti del tveganja, ki ga trg za zdaj ni.
