Iran se po več kot 10 dneh skoraj popolne prekinitve internetnih in deloma tudi telefonskih storitev sooča z vse večjimi opozorili, da bi lahko začasni izpad prerasel v trajno omejevanje dostopa do globalnega omrežja. Po ocenah opazovalcev je bilo od 8. januarja brez rednega dostopa do interneta približno 92 milijonov prebivalcev.
Iranske oblasti so prekinitev povezav utemeljile z varnostnimi razlogi. Zunanji minister Abbas Aragči je dejal, da je šlo za odziv na domnevne zunanje „teroristične operacije“. Vlada ni navedla časovnice za popolno obnovo storitev, hkrati pa se v zadnjih dneh pojavljajo poročila, da se v ozadju pospešeno uvajajo trajnejše omejitve dostopa.
Po poročanju portala IranWire je vladna tiskovna predstavnica Fatemeh Mohajerani novinarjem povedala, da mednarodni dostop do interneta ne bo na voljo vsaj do iranskega novega leta, ki nastopi konec marca. Organizacija FilterWatch, ki spremlja internetne omejitve v Iranu, opozarja, da oblasti pospešeno uvajajo nova tehnična pravila in sisteme, ki bi lahko dolgoročno omejili povezovanje z globalnim omrežjem.
Predstavniki FilterWatcha navajajo, da tudi po morebitni delni obnovi storitev dostop verjetno ne bo več enak prejšnjemu. BBC poroča, da teh trditev ne more neodvisno potrditi, vendar so novinarjem perzijske redakcije povedali, da so iz več virov prejeli informacije, da popolna vzpostavitev dostopa v kratkem ni pričakovana.
Dolgoletni nadzor in tokrat najdaljša prekinitev
Iran že leta omejuje dostop do tujih spletnih storitev in družbenih omrežij, številni uporabniki pa so se do zdaj zanašali na uporabo navideznih zasebnih omrežij (VPN). Organizacija Access Now opozarja, da iranske oblasti izklope interneta redno uporabljajo kot sredstvo za omejevanje pretoka informacij in prikrivanje represije med protesti, kot je bilo novembra 2019 in jeseni 2022.
Tokratni izpad pa je po navedbah aktivistov najdaljši doslej. V javni izjavi so opozorili, da omejevanje dostopa do komunikacijskih storitev ne ogroža le vsakdanjega življenja, temveč tudi onemogoča dokumentiranje morebitnih kršitev človekovih pravic.
Gospodarske posledice in poročila o žrtvah protestov
Izklop interneta že vpliva na gospodarstvo, zlasti na spletno trgovino in storitveni sektor. Iranska tiskovna agencija za človekove pravice HRANA poroča, da je bilo do 18. januarja potrjenih več kot 3.300 smrtnih žrtev protestnikov, dodatnih več kot 4.380 primerov pa še preverjajo. Agencija navaja tudi več kot 24.000 aretacij v 187 mestih, pri čemer opozarja, da so dejanske številke lahko višje zaradi omejenega dostopa do informacij.
Uradni podatki iranskih oblasti o žrtvah in aretacijah niso bili objavljeni, neodvisno preverjanje pa je zaradi komunikacijskih omejitev oteženo.
Prehod na večplastni nadzorni sistem
FilterWatch ocenjuje, da se Iran pomika proti večplastnemu sistemu nadzora, v katerem dostop do globalnega interneta ne bi bil več splošen, temveč pogojen z registracijo in odobritvijo. Direktor za kibernetsko varnost in digitalne pravice pri organizaciji Miaan Amir Rašidi je za BBC dejal, da tehnična infrastruktura za tak sistem obstaja že več let, odločanje pa se vse pogosteje seli iz civilnih resorjev v varnostne strukture.
Kot dodaten razlog za zaostrovanje nadzora oblasti navajajo tudi zaščito pred kibernetskimi napadi, ki so bili v zadnjih letih pogosti, vendar kritiki opozarjajo, da so varnostni argumenti pogosto uporabljeni za širše omejevanje svobode izražanja.
Zgled Kitajske in Rusije
Če bi Iran uvedel trajnejšo izolacijo, bi se približal modelom, ki že obstajajo na Kitajskem in v Rusiji. Kitajski sistem obsežne državne cenzure, znan kot „veliki požarni zid“, močno omejuje dostop do tujih vsebin, uporaba orodij za obhod blokad pa je vse bolj otežena. Rusija je medtem razvila lasten sistem Ru-net, ki omogoča tudi popolno odklopitev od svetovnega interneta v kriznih razmerah.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi kombinacija teh pristopov Iranu omogočila skoraj popoln nadzor nad digitalnimi komunikacijami v državi, ob tem pa bi se okrepil tudi nadzor nad domačimi platformami.
Satelitski internet kot izziv za nadzor
Nadzor nad dostopom zapletajo satelitske internetne storitve v nizki zemeljski orbiti, kot je Starlink, ki uporabnikom omogočajo povezavo mimo nacionalne infrastrukture. Iranske oblasti so skušale omejiti uporabo teh terminalov, vendar so po poročilih nekateri še vedno delovali po posodobitvah programske opreme. Podjetje je vmes ustavilo nove naročnine za iranske uporabnike.
Profesor računalniške varnosti Alan Woodward z Univerze v Surreyju ocenjuje, da oblasti izkoriščajo trenutne motnje za uvajanje dolgoročnih sprememb. Ob tem pa opozarja, da razvoj satelitskih tehnologij in možnost pošiljanja sporočil prek satelita tudi brez klasične internetne povezave dolgoročno otežujeta popolno digitalno zaporo.
Po njegovi oceni bo dostop do interneta dolgoročno postal širše dosegljiv, vendar bodo represivni sistemi nadzora še naprej v stalnem spopadu z novimi tehnologijami, ki omogočajo obhode omejitev.
